5. oktobra
Apolinarij - škof
Zavetnik Ravene in proti epilepsiji
Imena: Apolinarij, Apolonij, Apolon, Apolonarija, ...
Svetemu Apolinariju je v Italiji posvečena cerkev S. Apollinare in Classe pri Raveni, ki stoji nad njegovim grobom. Zgrajena je bila leta 549.
Apolinarij je bil prvi škof v Raveni. Po legendi je v Rim prišel s Petrom, od tam pa ga je apostol poslal v misijone v Raveno. Čeprav ga je ljudstvo zelo častilo, so ga leta 75 napadli pogani in ga mučili. Ker ni hotel prositi usmiljenja, so ga ubili. Po drugem izročilu pa naj bi kot škof deloval okoli leta 200. Po njem se imenuje tudi cerkev S. Apollinare Nuovo, ki leži ob Vii Roma. Sprva je bila to Teoderikova arijanska dvorna cerkev, ki so jo kasneje prevzeli katoličani.
V obeh ravenskih bazilikah so različne upodobitve v obliki mozaikov. Na Zahodu je škof upodobljen kot škof s črnim križem, redko pa ga prikazujejo s kijem, ki predstavlja njegovo mučeništvo.
Vir
Marija Favstina, redovnica
Sv. Favstina Kowalska (1905-1938) je znova priklicala v spomin temeljno resnico vere o usmiljeni ljubezni Boga do človeka. V svojem vsakdanjiku je izkusila globoko mistično povezanost z Jezusom, ki ji je razodeval svojo usmiljeno ljubezen do sveta. Iz njenega Dnevnika (izšel je pri cistercijanski opatiji v Stični) objavljamo nekaj odlomkov iz Jezusovih nagovorov svetnici.
Povej, moja hči, da sem sama ljubezen in usmiljenje. Če se mi duša z zaupanjem približa, jo napolnim s tako velikimi milostmi, da sama po sebi teh milosti ne more sprejeti, marveč jih izžareva na druge duše. (1074)
V tej poslednji uri človek nima ničesar v svojo obrambo razen mojega usmiljenja; srečen, kdor se je v življenju potapljal v studenec usmiljenja, ker ga pravičnost ne bo dosegla. (1075)
Vedi, moja hči, če si prizadevaš za popolnost, boš posvetila veliko duš, če pa si ne bi prizadevala za svetost, bi prav s tem veliko duš ostalo nepopolnih. (1165)
Iz vseh mojih ran kakor iz potokov priteka usmiljenje za ljudi, toda rana mojega srca je vrelec nepojmljivega usmiljenja; iz tega vrelca kipijo vse milosti za duše. Žgeta me pramena usmiljenja, želim ju izliti na človeške duše. Govori vsemu svetu o mojem usmiljenju. (1190)
O kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi - oni jih nočejo sprejeti. Do mene se vedejo kakor (do) nečesa mrtvega, moje srce pa je vendar polno ljubezni in usmiljenja. (1147)
Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh. Ko pa se skesa, ni meja moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo opraviči. (1728)
Z molitvijo in trpljenjem rešiš več duš kako kak misijonar s samimi nauki in pridigami. (1767)
Ko bi se ljudje popolnoma meni zaupali, bi jih sam posvečeval in jih obsipaval s še večjimi milostmi. (1682)
Vir