8.september
Serafina - redovnica
Marijino rojstvo - mali šmaren
Zavetnica v vseh potrebah
Imena: Marija, Maria, Mia, Mija, Micika, Micka, Maša, Maca, Mica, Manica, Manca, Marika, Maruša, Maruška, Mara, Mare, Maja, Manja, Mariška, Marlena, Manja, Meri, Mimi, Mimica, Mimka, Mirjana, Mirjam, Rija, Mariela, Marlis; Marij, ...
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji so zgradili okrog 320 cerkva.
Praznik zemeljskega rojstva obhaja Cerkev samo pri treh osebah, pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku, ker je bilo rojstvo teh treh oseb res sveto: Jezusovo zaradi združenja božje narave s človeško naravo v eni osebi, obenem zaradi deviškega spočetja v moči Svetega Duha; Marijino zaradi njenega brezmadežnega spočetja, to se pravi zaradi tega, ker je bila kot mati prihodnjega Odrešenika po posebni božji naklonjenosti že v prvem trenutku bivanja obdarjena s posvečujočo milostjo in obvarovana izvirnega greha; Krstnikova zaradi tega, ker je bil - kakor na temelju Svetega pisma trdijo cerkveni očetje - izvirnega greha očiščen že pred rojstvom.
»Jakobov prvotni evangelij«, katerega najstarejše prvine segajo v začetek 2. stoletja, pravi, da sta bila Marijina starša Joahim in Ana (častimo ju 26. julija) in da je bila njuna hiša v mestni četrti, kjer se pri »ovčjih vratih« nahaja vodnjak z imenom »Probatica« (od »probaton« - ovca). Tudi če je treba ta vodnjak ali kopel razlikovati od kopeli »Bethezda«, ki je po trditvi sv. Janeza imel pet stebrenikov (Jn 5, 2), je bil ta vodnjak vsaj čisto blizu Bethezde. Tako so mogli prvi kristjani to dvoje brez pomisleka istovetiti. Starša Joahim in Ana naj bi si po dolgih letih izprosila od Boga hčerko. Gotovo sta jo takoj, še pred rojstvom posvetila Bogu. Sicer pa si jo je Bog sam posvetil z njenim brezmadežnim spočetjem. Izročilo je ohranilo zahvalno pesem, ki naj bi jo bila ob rojstvu svoje hčere zapela srečna mati Ana: »Hvalno pesem bom pela Gospodu, ki me je obiskal in mi odvzel sramoto pri mojih sovražnikih ter mi dal bogat sad pravičnosti pred svojim obličjem.«
Leto pozna številne Marijine praznike: praznik božje Matere Marije, svečnica, Jezusovo darovanje, Marijino oznanjenje, Marijino obiskanje, Marijino vnebovzetje, Marija Kraljica, Marijino rojstvo, ime Marijino, Marijino brezmadežno spočetje. V umetnosti je prikazana po podatkih iz Lukovega evangelija.
Upodobljeni so številni prizori, ki se nenehno pojavljajo (oznanjenje, Marija z detetom, Sveta družina...).
Marijinega rojstva se spominjamo 8. septembra.
Vir
Korbinijan - škof
Imena: Korbinijan, Korbinjan, Korbi
Doma je bil iz okolice Meluna ob Seini (južno od Pariza). Oče mu je umrl že pred rojstvom. Mati ga je vzgojila v globoki in trdni veri, zato se ni čuditi, da se je umaknil svetu in se naselil kot puščavnik blizu rojstnega kraja. Kakor je bil do sebe strog, tako je bil mil do vseh tistih, ki so iskali pri njem pomoči. K njemu je prihajalo vedno več obiskovalcev. Da bi se jim umaknil, se je odpravil na pot v Rim, da bi molil na grobovih apostolov Petra in Pavla in dobil papežev blagoslov. Papež ga je posvetil v škofa in ga določil za potujočega pridigarja.
Ko se je vračal iz Rima domov čez Alpe, ga je bavarski vojvoda preprosil, da je ostal v njegovi deželi. Svetnik je vnovič potoval v Rim, da bi dobil papeževo privolitev. Ko se je vračal na Bavarsko, se je ustavil najprej v Kainsu pri Meranu na Južnem Tirolskem. V poročilih o Korbinijanovem potovanju v Italijo je veliko dragocenega gradiva ne le o političnih in cerkvenih zadevah, marveč tudi o krajih in ljudeh, kar je za poročila tistega časa nenavadno.
Pozneje je prišel v Freising. Tam se je naselil v samostanu sv. Štefana in začel misijonsko delo. Postal je prvi münchensko-freisinški (brižinski) škof. Neko poznejše poročilo pripoveduje, da je prišel v navzkrižje z deželnim vojvodom Grimoaldom, ker se je ta proti cerkveni zapovedi oženil z bratovo vdovo Pilitrudo. Ko je škof opazil, da mu Pilitruda streže po življenju, se je umaknil v Kains, da ga ne bi doletela usoda kakor Lilijana, škofa v Würzburgu, ki ga je z dvema drugima misijonarjema skrivaj umorila svakinja vojvoda Gozberta. Po Grimoaldovi nasilni smrti ga je njegov naslednik poklical nazaj v Freising, kjer je še nekaj let plodno deloval. Umrl je na današnji dan okoli leta 730, pokopan pa je bil po svoji želji v Kainsu; pozneje so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Freising in jih pokopali v kripti stolnice. Svetnika upodabljajo kot škofa s knjigo, palico, z modelom cerkve ali pa z otovorjenim medvedom (ki je po legendi raztrgal svetnikovo mulo in potem moral sam nositi njegovo prtljago na poti v Rim).
Goduje 8. septembra.
Vir