10. januar
Agaton in Melkijad - papeža
Viljem - škof
Gregor Niški - škof, cerkveni učitelj
Imena: Gregor, Greg, Grega, Gregec, Grgur, Griša, Grgulj, ...
Sveti Gregor iz Nise, brat svetega Bazilija Velikega in svete Makrime, se je rodil najverjetneje okoli leta 335. Med vzhodnimi očeti velja za tistega, ki se je najbolj poglobil v mistični nauk in doživetje kontemplacije. Pot ga je vodila od učenja retorike, študija grške književnosti in filozofije do škofa v Nisi. Kot mistik in filozof se ni prav pretirano ukvarjal z zemeljskimi stvarmi, kar mu je za nekaj časa nakopalo celo obsodbo na izgnanstvo. Ko se je vrnil iz njega, se je spopadel s heretiki in bil kasneje med najvidnejšimi osebnostmi 2. vesoljnega cerkvenega zbora v Carigradu leta 381. Njegovi spisi so dogmatične, duhovno teološke, mistične in eksegetske narave, ohranjenih pa je tudi precej njegovih homilij (pridig). Nekatera bolj znana dela so: Veliki katehetski govor, O duši in vstajenju, O Mojzesovem življenju ter Homilije o očenašu in o blagrih.
»Ti, Gospod, si v resnici čist in neizčrpen vir dobrote. Zavrgel si nas, pa si nas zopet usmiljeno sprejel. Sovražil si nas, pa si se spravil; preklel si nas, in si nas blagoslovil. Izgnal si nas iz raja, pa si nas zopet pustil noter: vzel si nam oblačilo iz listov in si nas ogrnil s kraljevskim plaščem. Odprl si vrata ječe in si osvobodil obsojence … Za nas, ki smo podedovali greh, se je vse spremenilo v blestečo se radost, in vidimo, kako se odpira raj, vse do nebes. Stvarstvo - nebo in zemlja - katerega soglasje je bilo tedaj porušeno, se vrača k nekdanjemu prijateljstvu.«
»Vidim namreč, da si ljudje v sedanjem življenju za vse bolj prizadevajo kot za molitev. V duši se eden usmeri k temu, drugi k onemu, za dobrino molitve pa jim ni nič mar. Zgodaj hiti trgovec po kupčiji in se pri tem vneto trudi, da prej kakor stanovski tovariši kupcem razkaže svoje blago … Prav tako tudi kupec v skrbeh, da bi ga drug ne prehitel in bi sam ne dobil tistega, kar potrebuje, ne hiti v cerkev, ampak v prodajalno. In ker imajo vsi enako željo po dobičku in kar tekmujejo, da bi bližnjega prehiteli, jim tisto, s čimer se tako vneto ukvarjajo, krade
čas za molitev - ta se je namreč spremenila v čas za kupčijo … Vsak je zaverovan v tisto, kar ima v rokah, in pozablja na molitveno dejavnost, misleč, da je čas, posvečen Bogu, izguba z ozirom na nalogo, ki si jo je zadal … Molitev opušča in se zanaša le na svoje roke, pozablja pa na Njega, ki mu je roke dal.«
Sveti Gregor Niški, škof in cerkveni učitelj, goduje 10. januarja
Vir
Leonija Aviat - redovnica
Imena: Leonija, Leonia, Leoni, Leona, ...
Po rodu je bila Francozinja. Rodila se je leta 1884. Vzgajale so jo redovnice Marijinega obiskanja (vizintinke) v mestu Troyes in spiritual tega samostana božji služabnik Louis Brisson. Proti očetovi volji je vstopila v samostan Frančiška Saleškega.
Tedaj se je v Troyesu začela razvijati velika tekstilna industrija in dekleta s podeželja so dobesedno preplavila mesto. P. Brison se je zanje zavzel in z različnimi pobudami poskrbel, da so delavke bile deležne primerne duhovne in družbene oskrbe. Ustanovil je tako imenovane »delavnice za delavke«. Dekleta so imela delo in hiše, v katerih so prebivala .Stanovanje so dobile tudi delavke iz mestnih tovarn.
Na pobudo p. Brissona je Leonija skupaj z Lucijo Canuet prevzela vodstvo teh delavnic in ustanovila posebno redovniško skupnost. Leta 1871 so napravile prve zaobljube. Tako so nastale oblatinje sv. Frančiška Saleškega, ki so za svojo kongregacijo dobile papeško potrditev. Po pravilih naj bi se predvsem posvečale izobraževanju, vzgoji in varstvu mladih delavk. Pozneje so začele odpirati brezplačne šole za deklice iz nižjih
družbenih slojev. Papež Pij IX. je njihovo delo posebej pohvalil. Kmalu so se jim pridružile še sestre sv. Marije iz Loreta. Čez nekaj let so prešle evropske meje in začele delovati v Mehiki, Južni Afriki in Ekvadorju. Širile so se seveda tudi po Evropi: v Švici, Italiji in Avstriji.
Leta 1904 je francoski parlament sprejel zakon, po katerem so bile vse nepremičnine kongregacije zaplenjene. Zaradi tega je s. Leonija preselila materno hišo in noviciat v italijansko Perugio. Veliko redovnic pa je pokazalo pogum in privrženost kongregaciji, da so sprejele laiško obleko in tako mogle ostati v Franciji. Tako so mogle ohraniti glavne hiše za boljše čase. Papež Pij X. pa je uradno priznal pravila ustanove leta 1911.
Blažena Leonija je umrla v Perugii 10. januarja 1914. Zaradi spremenjenih razmer po vojni so oblatinje sv. Frančiška Saleškega spremenile nekatere oblike apostolata. Še so ohranile »hiše-družine« kot kraj, kjer naj bi delavke primerno stanovale, hkrati pa so razširle svoje dejavnost na družbeno zapuščeno mladino in se posvetile župnijskim šolam. Materno hišo so v letu 1948 spet prestavile v francoski Troyes, mesto, kjer je kongregacija nastala.
Leonijo Aviat je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo 27. septembra 1992.
Vir