10. februar
Alojzij Stepinac - škof, mučenec
Austreberta - opatinja
Sholastika, redovnica
Zavetnica benediktink, za dež, proti udarcem strele
Atributi: črno redovno oblačilo benediktink, golob
Imena: Sholastika, Sholastik
Bila je sestra dvojčica sv. Benedikta iz Nursie, patriarha zahodnih menihov in reda benediktincev. Že kot otrok se je posvetila Bogu in poslej živela samo zanj. Velika, ganljiva ljubezen je družila brata in sestro vse življenje. Za velike duhovne cilje, za katere se je navduševal Benedikt že v zgodnji mladosti, se je vnemala tudi ona. Ko je Benedikt ustanovil samostan na Monte Cassinu, ga je sestra Sholastika prosila, da bi tudi ona smela živeti po pravilih njegovega reda. Brat ji je ustregel; ob vznožju hriba je dal zgraditi skromen samostan in jo imenoval za opatinjo.
Na bližnji samostanski pristavi sta se sleherno leto po enkrat, na praznik, sešla z bratom in se nekaj ur pogovarjala o božji ljubezni. Kako je minilo njuno zadnje srečanje, nam je opisal papež Gregorij Veliki, rojen nekaj let pred Sholastikino smrtjo. Tudi tokrat sta se ves dan pogovarjala o svetih rečeh, tako da je bila ura že pozna. Tedaj je zaprosila Sholastika: »Prosim te, nocoj, to noč, me nikar ne zapuščaj, da se bova do jutra pogovarjala o veselju nebeškega kraljestva.« Brat jo je začudeno pogledal: »Kaj misliš, sestra? Kako bi mogel ostati zunaj samostana čez noč?«
Nebo je bilo jasno. Ko je Sholastika slišala, kako ji je brat odbil prošnjo, je sklenila roke, jih položila na mizo ter sklonila vanje glavo, da poprosi Vsemogočnega. Ko je spet dvignila glavo, se je začelo bliskati, treskati in ulila se je ploha, da ni bilo mogoče iti izpod strehe. Božji mož je rekel
žalostno: »Bog ti odpusti, sestra! Kaj si naredila?« Sholastika mu je odgovorila: »Vidiš, tebe sem prosila, pa me nisi hotel uslišati. Gospod pa me je uslišal: pojdi izpod strehe in se vrni v samostan, če moreš.« Tako se je zgodilo, da je moral Benedikt ostati in sta s sestro prečula noč v svetih pogovorih. Drugo jutro sta se vrnila vsak v svoj samostan. Tretji dan, 10. februarja leta 543, je videl Benedikt iz svoje celice, kako je splavala proti nebu bela golobica - bila je duša njegove sestre Sholastike.
Goduje 10. februarja.
Vir
Viljem - opat
Zavetnik kleparjev
Atributi: barvno okno sv. Viljema v Strassbourghu
Imena: Vilči, Vilhelm, Viliam, Villij, Vili,Viljko; Viljema, Viljemina, Vilma
Sv. Viljem Veliki je bil nazadnje opat v samostanu blizu Siene v Italiji. Živel je v 12. stoletju, ko je sv. Bernard pridobil plemiški stan za to, da je
začel svoje viteške časti iskati v službi Cerkve v boju zoper človeške strasti. Stara pripoved ve povedati, da je sam sv. Bemard na dramatičen način pripravil nasilnega in samopašnega viteza Viljema, da zapusti grešna pota, popravi krivice, ki jih je prizadejal Cerkvi, in opravlja spokorna dela.
O Viljemovih mladih letih ne vemo nič zanesljivega. Drži le toliko, da je bil francoski plemič visokega rodu, ki je prva leta uporabil za pustolovsko viteško življenje. Milost je potrkala na njegovo srce po nekem pretresljivem dogodku tako močno, da je šel vase in obžaloval svojo krivdo. Poročila soglašajo v tem, da se je odpravil na spokorno pot v Rim, veliko molil na grobovih apostolov in si izprosil pri papežu Evgenu III. (učencu sv. Bernarda!) odvezo. Papež mu je naložil za pokoro romanje v Jeruzalem. Tam se je Viljem šele navzel pravega duha bogoljubnosti in se docela odrekel svetnim užitkom. Poslej je njegovo življenje natančneje znano.
Leta 1153 si je Viljem izbral otok Lupocavio pri Pisi za samotarsko življenje. Kmalu so se mu pridružili učenci in ga prosili, naj jih vodi. Vendar se jim je umaknil in potem še enkrat. Šele tretje bivališče si je mogel ohraniti do smrti. To je bila samotna dolina Rodis v škofiji Grossetto, ki je dobila ime Malavalle. Lastnik mu je zgradil leseno kolibo, sicer ga pa ni nadlegoval. Po štirih mesecih je potrkal na steno nov spokornik, Albert iz Siene. Ta je ostal pri Viljemu do zadnjega diha in opisal njegove spokorne vaje. Viljem je stalno nosil spokorni pas in raševino, dan je delil na tri dele: molitev, premišljevanje in ročno delo. Pokazalo se je, da je Viljem široko izobražen in izreden poznavalec globin človeške duše. Pridružil se jima je še Albertov mladostni prijatelj in nato ugleden zdravnik Rinaldo.
Cerkev je redovno ustanovo potrdila pod imenom eremiti sv. Viljema ali viljemiti.
Viljem goduje 10. februarja.
Vir