12. marec
Inocenc I. - papež
Justina - redovnica
Bernard - škof
Doroteja, mučenka
Zavetnica: nevest, cvetličarjev in vrtnarjev, pivovarnarjev, rudarjev, novoporočencev, porodnic; priporočajo se ji pri porodnih bolečinah, v
revščini, v smrtnih stiskah, pri lažnih obdolžitvah.
Atributi: Upodabljajo jo kot mučenko s palmo ali z mečem v roki in dečkom, ki drži košarico z jabolki in cvetjem; lahko tudi sama drži
košarico; pogosto ima rože tudi v obliki venca okoli čela.
Imena: Doroteja, Dora, Dori, Doriana, Dorica, Dorina, Doris, Dorislava, Dorjana, Dorka, Dorotea, Rotija, Roteja, Teja, Tea, Tejka.
Kljub temu da o njenem življenju ni zgodovinsko zanesljivih podatkov in so jo zato leta 1969 celo črtali iz bogoslužnega koledarja, pa je bila vendarle sveta Doroteja ves čas med ljudstvom priljubljena in češčena svetnica. Zelo stara je legenda, ki izčrpno pripoveduje o njenem
mučeništvu. Zasliševal jo je cesarski namestnik Sapricij, ki ji je ukazal, naj daruje poganskim bogovom. Ker ni hotela, ji je začel groziti in jo dal na natezalnico, nato pa jo izročil sestrama Kristi in Kalisti, ki sta nedavno odpadli od vere. Skušali sta jo prepričati, naj uboga Sapricija, daruje in si tako reši življenje. Ni ju poslušala, pač pa jima je začela spraševati vest in govoriti o božjem usmiljenju, če se vrneta nazaj na pravo pot. Prepričala ju je, skupaj z njima molila za milost odpuščanja in ju spremljala na njuni poti v mučeništvo. Sapricij ju je namreč pred njenimi očmi ukazal vreči v kotel vrele smole. Dorotejo pa je dal mučiti. Žgali so jo z baklami, bili po obrazu (tako dolgo, dokler se niso naveličali), na koncu pa umorili z mečem.
Ime: iz grščine, »božji dar«; naše ljudstvo jo je klicalo tudi sv. Rotija
Rodila se je okoli leta 290 v Cezareji v Mali Aziji, umrla pa kot mučenka 6. februarja okoli leta 304 v Cezareji, v času Dioklecijanovega preganjanja.
Družina: hči krščanskih staršev, njen oče naj bi bil senator.
Legenda: Med potjo na morišče je Doroteja nenehno izgovarjala ime svojega ženina Jezusa. To je slišal mlad poganski advokat Teofil, ki se je iz nje ponorčeval, naj mu pošlje (sredi zime!) iz rajskega vrta svojega ženina jabolk in rož. Doroteja mu obljubi. Na morišču se ji je prikazal
deček, oblečen v škrlat, v roki pa je držal košarico s tremi jabolki in tremi rožami. Doroteja ga je prosila, naj jih podari Teofilu in tako izpolni njeno obljubo. Ta je sprejel dar in vero v Kristusa in tudi sam postal mučenec.
Goduje: 12. marca oziroma 6. februarja.
»Božji Sin nas vabi v raj svojih radosti, kjer so vrtovi, vsak čas polni prelepih jabolk, kjer vedno cveto bele lilije in najlepše rože, kjer zelene travniki in griči in bregovi, kjer studenci žubore in se duše svetnikov v Kristusu radujejo.«
Vir
Gregor I. Veliki - papež
Zavetnik učiteljev, učenjakov, glasbenikov in cerkvenih pevcev
Imena: Gregor, Gligo, Gligor, Gligorij, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Gregorij, Grga, Grgur, Griša; Gregorija, Gregica, Grgica, .
Poleg Gregorja ima le še papež Leon I. naslov Veliki.
Sveti Gregor je živel v 6. stoletju. Rodil se je v Rimu in nato kot menih in papežev zastopnik živel v Carigradu. Leta 590 je postal papež. Znan je v svetu glasbenikov, saj je uredil cerkveno petje. Po njem se imenuje gregorjanski koral. Upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki. Včasih je ob njem golob, znamenje Svetega Duha. Je zavetnik učiteljev, učenjakov, glasbenikov in cerkvenih pevcev.
Star pregovor pravi, da se na gregorjevo ptički ženijo. Zato so otroci nekdaj pod grmi iskali potičk, ostankov od svatbe. Gregor pa je za ljudstvo ostal znanilec pomladi tudi potem, ko se je z novim koledarjem njegov god prestavil z 21. na 12. marec.
Vir