17. oktober
Rudolf - škof
Viktor - škof
Ignacij Antiohijski - škof, mučenec
Zavetnik: proti bolečinam v grlu
Imena: Ignacij, Ignac, Ignjo, Igno, Igo, Nac, Nace, Nacek, Naci, Ignacija, Iga, Naca, Nacka, ...
Odkod je bil in kakšna je bila njegova mladost, ni znano. Če je bil doma v Antiohiji, je v mladih letih utegnil videti apostola Petra in Pavla. Po poročilu sv. Hieronima pa naj bi bil učenec apostola Janeza. Bil je antiohijski škof ob prehodu v drugo stoletje, po zanesljivem izročilu tretji škof na tem sedežu, če štejemo apostola Petra za prvega. Evzebijeva kronika stavi Ignacijevo škofovanje med prvo leto vladanja cesarja Vespazijana (69-79) in deseto leto cesarja Trajana (98-117). Da je umrl mučeniške smrti za cesarja Trajana, je gotovo, leta pa ni mogoče določiti.
Ignacija, ki je imel tudi ime Teoforos, to je Bogonosec, prištevamo med apostolske očete. Ne samo zato, ker je morda še katerega izmed apostolov osebno poznal, temveč predvsem zato, ker je eden najodličnejših mož, ki so na apostolskem temelju mlado Cerkev dalje zidali in utrjevali. Ignacij ni bil samo steber mlade Cerkve, ampak je s svojim zgledom in s svojimi pismi stoletja v naše dni vnemal srca ljudi za krščansko vero. Ohranilo se je samo sedem pisem iz njegove pisateljske zapuščine.
Vodstvo Cerkve v Antiohiji ni bilo lahko, ker so v njej živeli kristjani iz judovstva, ki so se oklepali starozaveznih navad, ter kristjani, ki so prišli iz poganstva in se zavedali, da jih te navade ne vežejo (Apd 15). Nove skrbi mu je prineslo preganjanje kristjanov pod cesarjem Domicijanom in kasneje pod cesarjem Trajanom. Takrat so prijeli Ignacija in ga zaradi njegove vere klicali na odgovor. Spremstvo desetih vojakov, ki jim sam pravi »leopardi«, ga je odvedlo v Rim, kjer so ga v amfiteatru raztrgale zveri. Boječ se, da bi rimski kristjani preprosili cesarja, naj ga pomilosti, jim je vnaprej med drugim pisal:
»Pustite me, da bom hrana zverem, po katerih lahko pridem k Bogu. Zrno božje sem in zobje zveri me zmeljejo, da bom čist kruh Kristusov ... Nič mi ne bo koristil ves svet, nič kraljestvo tega sveta. Bolje je zame, da umrjem v Jezusu Kristusu, kakor da kraljujem nad vso zemljo.«
Goduje 17. oktobra.
Vir
Rihard - mučenec
Imena: Rihard, Rihart, Ricardo, Diko, Richard, Ričard, Rik, Riki, Riko; Riharda
Polno ime današnjega svetnika se glasi Rihard Gwyn White. Rodil se je na Angleškem okoli leta 1537 v starodavni družini. Starši niso bili bogati, vendar so mu omogočili visoko izobrazbo. Pri dvajsetih letih se je vpisal na univerzo v Oxfordu, nato pa je prešel na Zavod sv. Janeza v Cambridgeu. Toda šolanje je bilo predrago, zato je pri 25 letih predčasno zapustil Cambridge in se vrnil v rodno mesto Powys, kjer je postal šolski učitelj. Takrat je bil še protestant. Kot učitelj je zamenjal več krajev v waleški deželi, nazadnje je poučeval v mestu Overtonu. Takrat se je zgodil preobrat v njegovi duši. Zapustil je protestantizem in se oklenil katoliške vere.
V tistem času so na Angleškem preganjali katoličane. Leta 1579 je bil prvič zaprt. Ko je iz zapora pobegnil, so ga ujeli in naslednje leto je v ječi preživel tri mesece. Sodnik je tedaj ukazal, da ga morajo privesti v cerkev k poslušanju protestanskega pridigarja. Sedel je tik pod ambonom in je z verigami, v katere je bil vklenjen, tako rožljal, da pridigarjevih besed ni bilo mogoče razumeti. V zaporu je nato ostal štiri leta, ker ni mogel plačati kazni zaradi svoje »nepokorščine«.
Devetega oktobra 1584 je bil obsojen na smrt in čez šest dni so nad njim izvršili smrtno obsodbo. Pod vislicami je priznal, da je kraljica Elizabeta pravno veljavno angleška kraljica. Ohranjene so njegove besede: »Vem, da je papeška bula 'Regnans in excelsis' (Vladajoči na višavah) iz leta 1570, katere pa nisem nikoli videl, odvezala angleške podanike poslušnosti kraljici Elizabeti, kljub temu pa verujem in izjavljam, da je ona naša pravno veljavna kraljica; toda odklanjam, da bi jo priznal za poglavarico Cerkve.«
Zapustil je ženo Katarino in tri sinove. V zaporu je zapisal številne pesmi z versko vsebino v waleškem narečju. Ena izmed njih (III. spev) nosi precej dolg naslov »Kratka razlaga, vsebujoča nekatere razloge, zakaj katoličani ne hodimo v (protestantske) cerkve«. Ti spevi so bili prevedeni v knjižno angleščino in leta 1908 izdani.
Richard Gwyn je bil razglašen za blaženega leta 1929. Za svetnika ga je 25. oktobra 1970 razglasil papež Pavel VI., kot enega izmed štiridesetih angleških mučencev.
Vir