28. marec
Proterij - škof
Venturin - redovnik
Milada (Marija) Praška, devica
Imena: Milada, Miladeta, Miladi, Milandija, Miladka, Mlada
Prva oznanjevalca evangelija med Čehi sta bila sveta brat Ciril in Metod, blagovestnika Slovakov. Ko sta delovala na Moravskem, je z njima navezal osebni stikčeški knez Borivoj, ki se je dal okoli leta 874 krstiti. Vendar je bila poganska stranka še precej časa močna in
krščanstvu nasprotna. Kot žrtvi te stranke sta umrla mučeniške smrti svetniška knjeginja Ljudmila, "mati češkega naroda", in njen vnuk sveti Venčeslav ali Vaclav. Njegovo smrt j epovzročil njegov rodni brat Boleslav I. leta 929, da je za njim zavladal. Ko je prišel na prestol, je kmalu nato počastil bratovo mučeniško žrtev in sam postal dober kristjan ter je odstranjeval ostanke poganstva.
Veliko zaslug za utrditev krščanstva med Čehi ima njegova hči Marija, ki je na Češkem bolj znana pod imenom Mlada, zunaj čeških meja pa so jo prekrstili v Milado. Za svojo življensko vzornico si je izbrala prababico sv. Ljudmilo in svojega strica sv. Vaclava. Posnemala ju je tudi v prizadevanju za svetništvu. Njeno življenje v podrobnosti ni znano. Ko se je njen oče, vojvoda Boleslav I. leta 950 obrnil od poganske h
krščanski stranki in se pobotal z nemškim kraljem Otonom I., da deželi vrne mir, si je Marija-Milada izbrala lastno vlogo. Slišala je bila o delu redovnikov kot oznanjevalcev evangelija in modrih vzgojiteljev i nogrela se je za misel, da tudi Praga dobi stalno versko vzgojno središče.
Prepričala se je, da krščanstvo ne more biti za stalno odvisno od samovolje vladarskih osebnosti, ampak mora dobiti trdno oporo v lastni škofiji in samostojnih samostanskih ustanovah.
Ko je bila na bavarskem dvoru v Regensburgu, kjer se je vzgajala, pri tem pa ohranila češko miselnost, jo je oče prosil, naj v Regensburgu posreduje za češkok cerkveno samostojnost. Regensburg te želje ni maral izpolniti, zato je Marija-Mlada šla v Rim. Pogajanja so se ustavila zaradi smrti Boleslava I. leta 967. Novi valdar, Marijin brat Boleslav II., je sam zidal cerkve po češki zemlji, snoval načrte za nove samostane, posebno pa si je prizadeval za samostojno škofijo v Pragi. Ko je v Regensburgu nastopil škof sv. Volbenk, je Praga leta 973 dobila prvega škofa Dietmarja. Pod njegovim naslednikom sv. Vojtehom je v bližini Prage zrastel prvi moški benediktinski samostan.
Marija je pri vseh teh prizadevanjih bratu veliko pomagala kot posredovalka. V Rimu je vstopila v samostan benediktink in pokazala izredno redovniško vnemo. Papež Janez XIII., ki je cenil njene velike državniške vrline, je zdaj, ko je spoznal tudi njeno pobožnost, Mariji
naročil, naj se vrne v Prago in tam ustanovi ženski samostan. Brat Boleslav II. je sestro z veseljem sprejel in je novemu samostanu poklonil zemljišče ob praškem gradu hradčani. Marija je pripeljala nekaj redovnic s seboj, druge pa je pridobila doma. Tako se je tukaj razvil velik samostan sv. Jurija, ki je še dolga stoletja opravljal svoje pomembno versko poslanstvo.
Marija je bila prva opatinja in storila je vse, da je v samostanu vzbrstelo molitveno življenje, lepo bogoslužje, bogoslovna znanost in cerkvena umetnost. Njena iznajdljivost pri vzgoji je vzbudila občudovanje in kmalu jo je ljudstvo imelo za pravo svetnico.
Po njeni smrti 8. februarja, najbrž v letu 994, so jo pokopali na samostanskem pokopališču, kmalu pa so njen grob prenesli v kapelo sv. Ane, kjer je še zdaj v časti. V Pragi se je spominjajo 8. februarja, na njen smrtni dan, na splošno pa se njen spomin obhaja 28. marca.
Vir
Odilia (Gundelinda) - redovna ustanoviteljica
Imena: Gundelinda, Gunda, Gundica, Odilia, Odilija, Odila, Odilka, ...
Odilia je okoli leta 707 ob vznožju Odilienberga v Alzaciji ustanovila ženski samostan Niedermuenster kot bolnišnico. Za voditeljico je imenovala svojo nečakinjo Gundelindo, ki je bila hčerka alzaskega vojvode. Iz te bolnišnice je naredila ženski samostan in postala njegova prva opatinja. Leto njenega rojstva in smrti nista natančno znani, živela naj bi v 7. in 8. stoletju.
Vir