Svetniki

Zavetnica proti boleznim glave in plučnim boleznim
Atributi: palma, meč, škarje, posoda z oljem za maziljenje
Imena: Anastazija, Asja, Asta, Nasta, Nastasija, Nastija, Nastja, Anastazij, Anastas, Anastazijan, …
Anastazija se je rodila v sredini 3. stoletja v Rimu. Po smrti krutega moža se je posvetila skrbi za kristjane po ječah. Ko so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizonoga, je odšla z njim do morišča, tam pa so prijeli tudi njo. Po dolgotrajnem mučenju so jo obsodili na smrt - poslali so jo na preluknjano ladjo, a se ladja ni potopila, zato so jo v Sirmiju sežgali. Na upodobitvah so prikazovali njeno mučeniško smrt. Na bronastih vratih cerkve sv. Marka v Benetkah je upodobljena kot oranta brez atributa.
Goduje 25. decembra.
Vir
 

Zavetnica slepih, bolnih otrok, skesanih pocestnic, kmetov, steklarjev, sedlarjev, krojačev, šivilj, tkalcev, nožarjev, kočijažev, pisarjev, notarjev, tepetnikov, hišnikov, vrtnarjev, pisateljev (v Angliji), odvetnikov, služkinj in krošnjarjev, proti očesnim boleznim, bolečinam v grlu, infekcijam, krvotoku in griži
Atributi: dvoje oči na pladnju, dvojni križ, knjiga, palma, svetilka, sveča, plamenica, meč ali bodalo
Imena: Lucija, Lučka, Lucijana, Lučana, Luci, Luca, Lucijan, …

Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji v času cesarja Dioklecijana. Legenda pripoveduje, da jo je mati vodila na grobove svetih mučencev in ji pripovedovala njihove zgodbe. Tako je mlada Lucija vzljubila Jezusa, mu zaobljubila devištvo in zahrepenela, da bi tudi sama združila z devištvom še mučeništvo. Mati pa, čeprav dobra, vendar nekoliko željna tudi časnega dobička, bi bila rada hčer omožila s plemenitim mladeničem, ki je bil še pogan; pričakovala je, da bo Lucija pridobila bodočega moža za Kristusa.

Tedaj je mati hudo zbolela. Na hčerino prigovarjanje sta obe poromali na grob svete mučenke Agate in mati je ozdravela. Potem se ni več upirala hčerini želji. Ko pa je snubec za vse to zvedel in spoznal, da Lucija ne bo klonila, jo je užaljen sam gnal pred sodnika. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere, jo je sodnik ukazal odpeljati v javno hišo, da bi jo onečastil; dal jo je žgati z ognjem, polivati z vrelim oljem in s smolo. Ostala je trdna in neuklonljiva. Končno so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še utegnila prejeti evharistijo in napovedati skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana ter bližnji konec preganjanja kristjanov. Prerokba se je uresničila. Po zmagi Konstantina pri Milvijskem mostu leta 312 je postalo krščanstvo državna vera in kristjani so jo smeli javno izpovedovati.

Češčenje sv. Lucije se je že v zgodnji krščanski dobi razširilo po vsej Italiji in kmalu zajelo tudi naše kraje. Njej je med drugimi posvečena cerkev v Skaručni pri Ljubljani. V izročilu ljudske in cerkvene pobožnosti je sv. Lucija zavetnica vida in jo največkrat upodabljajo s pladnjem in parom oči na njem. Po legendi si je namreč Lucija iztaknila oči, da bi se ognila nadležnemu snubcu in si ohranila devištvo. To ni njen edini svetniški simbol.
Goduje 13. decembra.
Vir
 

Zavetnica porodnic, potnikov; proti nesreči in griži
Atributi: krona, križ, lilija, knjiga, palma, golob in majhna peč
Sveta Evlalija se je rodila leta 292 v španskem mestu Merida. Že kot otrok je bila nenehno zatopljena v molitev. Ko se je tudi v Španiji začelo preganjanje kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom, je tudi Evlalija želela umreti za Kristusa. Ko je bila stara dvanajst let, je odšla pred upravitelja Dacijana in mu povedala, da je kristjanka. Vojaki so jo prijeli in jo mučili, nato pa so ji s plamenicami žgali rane. Ker je ostala negibna so jo dali sežgati. Sežgali naj bi jo v krušni peči, kjer danes stoji kapela pred cerkvijo sv. Evlalije.
  Umrla je leta 304. Je najbolj češčena mučenka v Španiji, spominjajo se je tudi v Franciji in v nekaterih predelih Afrike. Goduje pa 10. decembra. 
Vir

Imena: Valerija, Val, Vall, Valči, Valeria, Valerina, Valerij, Valerio, Valerin, Valerijan, …
Mučenka Valerija se je rodila v 3. stoletju v Limogesu v Franciji. Po legendi jo je krstil škof Marcial iz Limogesa. Potem je razdrla zaroko s poganskim vojvodo Štefanom, ki je nato ukazal, da jo obglavijo. Po legendi jo je, z odsekano glavo v roki, angel odpeljal pred Marciala, ki je ravno maševal. Češčenje se je začelo, ko so poleg Marcialovega groba našli še en grob, za katerega so domnevali, da je Valerijin. Večinoma je na upodobitvah prikazana kot imenitna devica, včasih z drobnim diademom v laseh. Prikazana je tudi z glavo v rokah, ali pa stoji poleg Marciala.
Sveta Valerija goduje 9. decembra.
Vir
 

Imena: Krispina, Krispa, Pina, Pia, Pino, …
Krispina je bila plemenita, ugledna in premožna žena iz Tagore v Numidiji (severna Afrika). Ime pomeni »z lepo pričesko«. Bila je negovana, obdarovana z dobrotami tega sveta in mati lepo vzgojenih otrok. Živela je v času, ko je leta 304 izšel 4. Dioklecijanov edikt o preganjanju kristjanov. V tem razglasu je bilo ukazano splošno darovanje bogovom, in sicer pod kaznijo mučenja in smrti. V Numidiji so ta odlok strogo izvajali in v mestecu Tagori neusmiljeno preganjali kristjane, ki so se upirali darovati bogovom.
Nekatere kristjanke so že strašno mučili in usmrtili. Z ugledno Krispino vendarle niso upali tako grdo ravnati kakor s preprostimi meščankami in ženskami s podeželja. Zato so jo poslali najbližji višji oblasti, k rimskemu prokonzulu, ki je imel sedež v Tebesti. Uradni zapisnik iz arhiva prokonzula navaja potek zasliševanja. Kristjani so si pozneje priskrbeli ta uradni zapisnik in ga brali ob slovesnem spominu na sveto mučenko.
Sodba, ki jo je izrekel prokonzul Apulin, se je glasila: »Krispina trdovratno vztraja v svojem nesramnem praznoverju in noče darovati našim bogovom. Po božanskem navodilu cesarskega razglasa bo obsojena na smrt.« Krispina je odgovorila: »Hvalim Boga, ki me je blagovolil na tak način rešiti iz tvojih rok. Bogu bodi hvala.« Pokrižala se je na čelu, upognila tilnik in je bila obglavljena »zaradi izpovedi našega Gospoda Jezusa Kristusa, kateremu bodi čast na vekov veke. Amen.«
Sv. Aguštin jo je v svojih pridigah pogosto poveličeval. V najhujši stiski je mučenka poslušala glas vesti, v zaupanju v tistega, ki je bil z njo kot nepremagljiv pomočnik.
Goduje 5. decembra.
Vir