Etiketirani prispevki ‘papež’

Silvester - papež

ponedeljek, 31. december 2007

Silvester

Zavetnik domačih živali; za dobro letino krmilnih rastlin; za "srečno novo leto"
Atributi: palica, knjiga, oljčna vejica, zmaj ali bik
Imena: Silvester, Silvan, Silverij, Silvio, Silvijan, Silvo, Vester, Bester, Silvestra, Silva, …
Po rodu je bil Rimljan. Ko je postal mašnik, se je začelo Dioklecijanovo preganjanje. Silvester se ga ni ustrašil. Kjer je mogel, je pomagal, tolažil in opogumljal. Leta 314 so ga izvolili za papeža. Mir, ki ga je Cerkvi prinesel cesar Konstantin, je papežu pripomogel tudi do plodovitega zunanjega dela.
Cesar sam je dal zidati lepe stavbe Bogu v čast, najprej tisto, ki je bila posvečena zmagoslavnemu Odrešeniku (v spomin na zmago nad Maksencijem) in je bila zamišljena kot »mati in glava vseh cerkva prestolnice in zemlje«. Ta bazilika je ostala do danes rimska škofovska cerkev in je šele pozneje dobila ime Sveti Janez v Lateranu.
Drugo veliko papeževo veselje je bilo, da je s cesarjevo pomočjo ob vznožju vatikanskega griča nad grobom prvega papeža Petra postavil mogočno cerkev s 86 marmornatimi stebri. Ta cerkev je stala enajst stoletij.
Papež Silvester je seveda imel tudi svoje bridkosti, zlasti dve: krivo vero donatistov, ki so učili, da grešniki niso udje Cerkve. Obsodil jih je cerkveni zbor v Arlesu na Francoskem. Še večja bolečina je bila Arijeva kriva vera, ki je tajila Jezusovo božjo naravo. Cesar Konstantin je sklical škofe celotnega imperija v Nicejo. Na tem prvem vesoljnem cerkvenem zboru leta 325 papež osebno ni bil navzoč, zastopali pa so ga njegovi odposlanci, ki so prvi podpisali koncilske odločbe.
Ko je skoraj dvaindvajset let vodil Cerkev, je 31. decembra leta 335 bil tudi zanj »Silvestrov večer« življenja in je mirno zaspal v Gospodu. Na ta dan je njegov god.
Vir
 

Silvester je bil Rimljan, ki se je rodil sredi 3. stoletja. Že med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov je bil posvečen v duhovnika in se je pred preganjalci skrival v bližini Rima. Leta 314 je bil izvoljen za papeža. V čas njegovega papeževanja spada znameniti koncil v Niceji leta 325, ki ga je sklical cesar Konstantin. Silvester je Cerkev vodil dobrih dvajset let, vendar nimamo iz časa njegovega papeževanja kakšnih posebnih podatkov. 31. december velja za dan njegove izvolitve za papeža.

Vir

 

Feliks I. - papež

nedelja, 30. december 2007

Feliks I.Atributi: knjiga
Imena: Feliks, Felko, Srečko, Srečo, Felix; Feliksa
Vir
 

Urban V. - papež

sreda, 19. december 2007

Urban V.Atributi: palma, kelih, relikvije, tiara
Imena: Urban, Urbi, Urbanja, …
Rodil se je okoli leta 1310 v južni Franciji. Postal je benediktinec. Bilo mu je dvaintrideset let, ko si je pridobil doktorat znanosti in postal profesor cerkvenega prava. Leta 1362 ga je presenetila izvolitev za papeža kot naslednika Inocenca VI. Takrat so papeži živeli v Avignonu.

Avignonski papeži v krščanskem svetu niso bili deležni posebne naklonjenosti. Kristjani se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so najvišji cerkveni poglavarji za 70 let (od 1305-1376) zapustili večno mesto in živeli tako daleč od grobov apostolov Petra in Pavla. Ko je Urban V. nastopil službo, se je začel odločno bojevati proti zlorabam v Cerkvi, zlasti proti kopičenju duhovnih služb in časti in s temi povezanimi dohodki na eno samo osebo. Njegove reforme je hvalil tudi pesnik Petrarca, čeprav niso dosegle pričakovanih uspehov.

Urban V.Najpomembnejši dogodek njegove dobe papeževanja pa je bila odločitev, da se bo vrnil v Rim. Vendar je moral od odločitve do uresničitve premagati mnogo težav in nasprotovanj. Razmere v Rimu niso bile vabljive, podoba mesta je bila hudo žalostna, glavne cerkve in papeške palače so bile napol v razvalinah. Revolucionarni nemiri so stresali prebivalstvo papeške države. Vrnitvi v Rim je močno nasprotoval tudi francoski kraljevski dvor, ki se je zavedal, da bo s papeževim odhodom iz Francije izgubil veliko svojega vpliva. Pesnik Petrarca pa mu je pisal ganljivo pismo v imenu »vdove Rima«. Sv. Brigita, vidka s severa, ki je od leta 1350 živela v Rimu, je v mnogih pismih rotila papeža, naj se vrne v Rim.

Šestnajstega oktobra 1367 se je papež v slovesnem sprevodu res vrnil v Rim in se naselil v Vatikanu, ki je bil le za silo obnovljen. Rimsko-nemški cesar Karel IV. ni posegel v rimske razmere in naredil reda. Papež je zaradi neurejenih razmer ostal nezadovoljen. Istega leta je umrl kardinal Albomoz, njegova edina opora. Papež se je želel vrniti v svojo rodno Francijo. Leta 1370, tri mesece po prihodu v Avignon, je po hudi bolezni, ki ga je mučila že v Rimu, umrl. Čeprav so ga kmalu po smrti začeli častiti kot svetnika, ga je šele Pij IX. leta 1870 razglasil za blaženega.
Goduje 19. decembra.
Vir
 

Damaz I. - papež

torek, 11. december 2007

Damaz I.Zavetnik proti vročici
Atributi: papeški dvojni križ, knjiga, model cerkve
Imena: Damaz, Damas, Damaso, …
Papež Damaz je vladal od leta 366 do 384. Po njem se imenuje bolnišnica, pa tudi cerkev nosi njegovo ime. Po nekaterih virih je bil po rodu iz Španije, po drugih pa iz Rima. Rojen je bil okoli leta 305. Bil je diakon pri papežu Liberiju, ko pa so papeža izgnali zaradi sporov z arijanci, je Damaz odšel z njim. Po smrti Liberija je večina izvolila Damaza za novega papeža, manjšina pa je za protipapeža postavila Ursina. Damaz si je še bolj prizadeval za dvig morale med klerom in se boril proti krivim naukom. Znan je tudi kot pesnik, saj je sestavil veliko epitafov za rimske mučence. Umrl je leta 384 v Rimu. Večinoma je upodobljen s papeškim dvojnim križem ali pa s knjigo. Včasih ima na roki diamantni prstan, kar je povezano z njegovim imenom - adamas po latinsko pomeni diamant.
Papež Damaz je v desetletjih, ko se je Cerkev vedno bolj uveljavljala v rimski družbi, poskrbel tudi za lepoto svetišč. Dal jih je okrasiti z umetninami in dodal še nekaj svojih verzov, v katerih je ohranjal spomin na svete kraje in ljudi. Sedanja bazilika sv. Sebastijana v bližini znamenitih Kalistovih katakomb, kjer sta bila najprej, pred prenosov v sedanji baziliki, pokopana prvaka apostolov, je dobila tak napis:

Na nekdanjih grobovih sv. Petra in Pavla

Ti, ki iščeš imena apostolov Petra in Pavla,
zvedeti moraš, da najprej sta tu prebivala sveta.
Vzhod je učenca poslal, kar radi priznavamo vselej,
tukaj da kri bi prelila, v nebo se za Kristusom vzpela,
kjer sta dosegla nebeški pristan, kraljestvo pravičnih.
Rim si zaslužil je takšnih branilcev za svoje meščane.
Damaz v ta nova ozvezdja pa vkuje naj vajino hvalo.

Epitaf 20

Sveti papež Damaz I. goduje 11.decembra.
Vir
 

Klemen I. - papež in mučenec

petek, 23. november 2007

Klemen I.Zavetnik Seville, Aarhusa in Compiegna; Krima; kamnosekov, obdelovalcev marmorja, klobučarjev in mornarjev; proti otroškim boleznim; otrok; proti vodnim nevarnostim; ob viharju in neurju
Atributi: škofovska oblačila, tiara, pali, jagnje, sidro in/ali vodnjak, knjiga, tonzura
  Imena: Klemen, Klemens, Klement, Klementin, Kliment, Klementina

Bil je učenec apostola Petra in njegov tretji naslednik na rimskem škofovskem sedežu. Cerkev je vodil približno od leta 92 do 101. Rodil se je v Rimu judovskim staršem. Spreobrnil naj bi ga apostol Peter. Tudi s Pavlom je bil Klemen v tesnejši zvezi, saj ga je spremljal v Filipe in apostol pravi o njem, da je njegovo ime zapisano v knjigi življenja. Kot papež je razdelil Rim na sedem okrajev in v vsakem so nalašč za to določeni možje popisovali trpljenje svetih mučencev. Najbolj pa je znan po posebnem pismu, ki ga je pisal krščanski občini v Korintu in je eden najstarejših krščanskih spisov. Spreobrnil je tudi mnogo poganov, med njimi sestro cesarja Domicijana, Flavijo Domitilo.
Zaradi tega ga je cesar Trajan izgnal na polotok Krim, kjer je moral z drugimi obsojenci kopati v rudnikih. Posebno trpljenje teh obsojencev je bila neznosna žeja. Legenda pripoveduje, da se je papež nekoč vrgel na tla in prosil Boga, naj pomaga žejnim sotrpinom. Nenadoma je na skali zagledal jagnje, ki ga je z nožico vabilo k sebi. Klemen je odhitel na tisti kraj, udaril s kopačo po skali kakor nekoč Mojzes, in iz nje je začel izvirati bistri studenec.

Na Krimu je papež Klemen umrl mučeniške smrti. Legenda pravi, da so mu privezali težko sidro za vrat in ga potopili v morje, da kristjani ne bi našli njegovega trupla. Pa ga je Bog čudežno odkril. Pokopali so ga potem v bližini Hersona. V naslednjih stoletjih so na grob pozabili. Leta 861 je sv. Ciril na podlagi starih izročil odkopal zasute svetinje sv. Klemena, ki sta jih z bratom Metodom kasneje nesla s seboj na Moravsko in leta 867 v Rim. Zaradi tega so ju Rimljani s papežem Hadrijanom II. na čelu najslovesneje sprejeli.
V Žitjih Konstantina (Cirila) in Metodija beremo, da so dragocene svetinje sv. Klementa prenesli v cerkev njegovega imena. Tam so pokopali tudi sv. Cirila, ki je v Rimu umrl, in nad njegovim grobom naslikali podobo, ki je ohranjena še danes. Pri nas je več cerkva posvečenih sv. Klemenu. Nekateri domnevajo, da te cerkve zaznamujejo pot, po kateri sta sveta brata šla v Rim.
Goduje 23. novembra.
Vir