blažena Benedikta Bianchi Porro – laikinja

Benedikta Bianchi Porro - laikinja14. septembra 2019 je v italijanskem mestu Forli potekala beatifikacija Benedette Bianchi Porro, 28-letne laikinje, ki je umrla leta 1964. Več o njenem življenju je v pogovoru za Radio Vatikan povedal kardinal Angelo Becciu, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

»Njeno življenje  je bilo življenje, ki nas lahko pretrese. Rodila se je leta 1936, umrla je leta 1964, stara 28 let. Imela je tudi otroško paralizo. Končala je šole, vpisala se je tudi na fakulteto, kjer je začela čutiti zdravstvene težave. Šlo je za bolezen, ki je niso uspeli diagnosticirati in jo je odkrila sama. Približno deset let svojega življenja je preživela na postelji. Trpljenje je živela na osupljiv način: živela ga je, ni ga doživljala. Bila je pogumna, saj je to bolezen, to trpljenje živela z močjo in vedrino. Duhovno je bila zelo občutljiva, že kot deklica je želela vedno bolj poznati Boga. Mislim, da jo je Bog pripravljal na nekaj posebnega.«

Benedetta je v svojem življenju zgodaj spoznala trpljenje. Kot študentka medicine si je sama postavila diagnozo bolezni, zaradi katere se je vrnila k Očetu pri komaj 28 letih. Po tem, ko je že šepala zaradi otroške paralize, je postopoma oglušela, nato je postala hroma in na koncu tudi slepa. Lahko bi se spraševala, zakaj Gospod to želi od nje, vendar tega ni storila. »To je skrivnost, nimamo razlage, vendar pa v tej skrivnosti odkrijemo, da Bog daje vrednost temu trpljenju. To je skrivnost križa: temu, kar svet želi zavračati, Bog daje vrednost.«

Benedetta je dvakrat poromala v Lurd. Med prvim romanjem je tolažila ženo na invalidskem vozičku. Le-ta je nenadoma vstala in začela hoditi. Kardinal Becciu je povedal, kakšen je po njegovem mnenju pomen tega čudeža, ki ga je Benedetta doživela tako od blizu: »To je čudež Lurda. Ko prideš v Lurd, vidiš veliko bolnikov in bolnik ne moli zase, ampak za drugega, za tistega, ki je zraven njega. To je resnični čudež: dejavna ljubezen do konca, ko ne misliš nase, ampak na druge. In to je bila Benedettina izkušnja: ona je molila, da bi druga ozdravela. Gre za čisto, nesebično, celostno ljubezen.«

Ob koncu pogovora je kardinal Becciu povedal, kakšno sporočilo nova blažena prinaša današnjemu človeku: »Lahko upamo, da bo to sporočilo naredilo razpoko v sedanji miselnosti: gre za miselnost, ki ne razume, ki ne sprejema. V svetu, v katerem se želi propagirati prakso “prijazne smrti”, evtanazije, si nekateri o osebi, kot je Benedetta, mislijo, da je bolje, da ne bi trpela: pomagajmo ji umreti! To življenje, to pričevanje nas mora pretresti in spomniti, da življenje ni naše, ampak je Božji dar in ga moramo živeti vse do zadnjega trenutka. In da je življenje, če se ga živi dobro, sporočilo: sporočilo človeštvu. Zdi se mi, da je bila Benedetta prinašalka tega bogastva, te lepote; živela je v Bogu in drugi so Boga doživljali preko nje.«
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Vir

Ime: Krščena je bila kot Benedikta Bianca Marija. Benedikta izhaja iz latinske besede benedictus »blagoslovljen« oz. bene dicere »lepo govoriti, hvaliti, blagoslavljati«.
Rojena: 8. avgusta 1936.
Kraj rojstva: Dovadoli, majhno mesto v pokrajini Forli, približno 60 kilometrov jugovzhodno od Bologne na severu Italije.
Umrla: 23. januarja 1964.
Kraj smrti: Mesto Sirmione ob Gardskem jezeru v Lombardiji na severu Italije.
Družina: Rodila se je očetu Gvidu Bianchiju, ki je bil inženir, ter materi Elsi, roj. Giammarchi. Bila je drugi od šestih otrok, polna življenja, obkrožena z ljubeznijo staršev ter bratov in sester.
Paraliza: Rodila se je z otroško paralizo, zaradi katere je imela krajšo nogo. Drugi so jo klicali »kripl«, da bi jo dražili, a ji je bilo vseeno: »Govorijo resnico,« je govorila z nasmeškom.
Študij: Gimnazijo je obiskovala pri uršulinkah v Desenzanu in Brescii, se vpisala na univerzo v Milanu, da bi študirala fiziko, a se je pozneje odločila za medicino. Kljub temu da je bila gluha, je bila odlična učenka, a študija zaradi vedno bolj napredujoče bolezni ni mogla dokončati.
Bolezni: Še kot najstnica je morala nositi opornico za hrbet; najprej je začela izgubljati sluh, tako da je bila pri 15 letih skoraj popolnoma gluha, njene motorične sposobnosti so bile vedno bolj okrnjene. Kasneje si je sama postavila diagnozo: zbolela je za redko Von Recklinghausenovo boleznijo, zaradi katere je oslepela in oglušela.
Operacije: Prestala je več operacij, ki pa niso bile uspešne. Povzročile so najprej delno paralizo leve strani obraza, nato popolno ohromitev, izgubo občutka za okus, dotik in vonj. Po zadnji operaciji je popolnoma oslepela, premikala je lahko le še desno roko in komaj govorila.
Lurd: Dvakrat je obiskala Lurd v upanju na čudež, a je ob drugem obisku prejela milost: moč za sprejemanje tega, da ne bo nobene čudežne spremembe.
Duhovnost: Potem, ko se ni mogla več gibati, je na svojem domu začela evangelizirati: v pismih drugim je govorila o veri in ljubezni do Boga. Vedno bolj se je širil glas o njeni svetosti in nežnem razumevanju Božje ljubezni, ki govori in se dotika človeka tudi po bolezni. Vedno globlje je prodirala v skrivnost križa ter svojo bolečino darovala Kristusu, žrtvovanemu na križu.
Goduje: 23. januarja.
Beatifikacija: 14. septembra 2019 jo je papež Frančišek razglasil za blaženo.
Splet: www.benedetta.it
Vir