blažena Boleslava Marija Lament – redovna ustanoviteljica

Boleslava Marija Lament Boleslava Lament je bila žena trdnega in odločnega duha, goreča domoljubka in borka za pravice zatiranih, saj je tudi sama vse življenje doživljala krivice, ki so jih njenemu narodu in veri povzročali zavojevalci v času carske Rusije, revolucije in nacizma. S svojim delom si je prizadevala omiliti trenja in nasprotovanja, zlasti na ekumenskem področju, obenem pa veliko naredila za vzgojo deklet in otrok ter najbolj potrebnih.
Ime: Ime Boleslav je po pomenu enako imenu Venčeslav in je slovanskega izvora. Zloženo je iz staroslovanskih besed veče, vetje »več, bolje, zelo« (isti pomen ima beseda bolj) ter slava »slaven«. Boleslav je bilo tudi ime več poljskih kraljev.
Rodila se je 3. julija 1862 v kraju Lowicz, Lódzkie na Poljskem, umrla pa 29. januarja 1946 v Bialystoku, Podlaskie, prav tako na Poljskem.
Družina: Bila je najstarejša izmed osmih otrok v družini Martina in Lucije, roj. Cyganowska.
Izobrazba: Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je v Varšavi vpisala na šolo umetnosti in obrti, se izučila za šiviljo ter po vrnitvi domov s sestro Stanislavo odprla krojaško trgovino.
Kreposti: Boleslava si je že v otroštvu privzgojila globok čut za trpeče in žalostne, vse svoje življenje je bila žena molitve in meditacije, resno in odgovorno je opravljala svoje dolžnosti ter si z vso gorečnostjo prizadevala za zapostavljene.
Skupnost: Leta 1884, ko je bila stara 22 let, je vstopila v Kongregacijo sester Marijine družine, a jo je po devetih letih zapustila in se vrnila domov. Po nasvetu duhovnega voditelja se je kasneje preselila v Mohylew v Belorusiji in leta 1905 tam ustanovila skupnost svete družine, ki se je kasneje preimenovala v »sestre misijonarke svete družine«. Danes deluje v kongregaciji okoli 350 sester, in sicer: na Poljskem, v Italiji, Zambiji, Keniji, ZDA; Belorusiji, Litvi in Rusiji. Poleg rednega pastoralnega dela ostaja njihovo poslanstvo ves čas prizadevanje za edinost (ekumenizem), vzgoja (šolstvo) in delo z ubogimi, bolniki in potrebnimi.
Zavetnica: Nima posebnega patronata, je zavetnica svojega reda, priporočajo pa se ji lahko tudi ekumenski delavci.
Upodobitve: Upodabljajo jo v črnem redovnem oblačilu z ravnim belim ovratnikom. V rokah drži knjigo, na prsih nosi križ. Tudi na ohranjenih fotografijah ima prijazen, blag obraz.
Grob: Njeno telo so po smrti prenesli v samostan v Ratowu in jo pokopali v kripti cerkve sv. Antona.
Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. jo je 5. junija 1991 med svojim obiskom v Bialystoku razglasil za blaženo.
Goduje: 29. januarja.
Misel: »Vsak sosed, bližnji, je naš brat; če mu ne bomo ponudili roke v pomoč, smo tudi mi delno odgovorni za njegovo posvečenje in zveličanje.«
Vir