Formula razglasitve: “Z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo,
da se častitljiva Božja služabnica Chiara Badano,
mlada laikinja, ki je popolnoma zaupala v Božjo ljubezen
In je povezana s Kristusom povsem spolnjevala njegovo voljo
v svojem mladem in kratkem življenju
odslej imenuje blažena
in se njen god obhaja vsako leto 29. oktobra.”
Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov monsinjor Angelo Amato je danes popoldne v svetišču Divino Amore blizu Rima laikinjo Chiaro Luce Badano, članico Gibanja fokolarov, razglasil za blaženo.
Monsinjor Amato je v homiliji poudaril, da Chiara Luce Badano, prva svetniška kandidatka iz Gibanja fokolarov, ki je zaradi kostnega raka umrla pri rosnih 18-ih letih, sodobno, pozitivno dekle, ki se je ukvarjalo s športom, današnjemu svetu prinaša sporočilo optimizma in upanja. Tudi danes je kratko mladostniško obdobje mogoče živti v svetosti. “Tudi danes obstajajo številni krepostni mladi, ki v družini, šoli in družbi ne zapravljajo svojega življenja, je dejal monsinjor Amato. Blažena Chiara Badano, je nadaljeval, je v svetu, polnem blaginje, a pogosto bolnem zaradi žalosti in nesreče, Jezusova misijonarka, apostolka evangelija, ki je veselo sporočilo. Vabi nas, naj ponovno odkrijemo svežino in zanos vere. In to povabilo je naslovljeno na vse: predvsem na mlade, pa tudi na odrasle, posvečene in duhovnike.”
Nenavadna, izjemna, neverjetna, tako so Italijanko Chiaro Luce Badano označili zdravniki, ko so opisovali njeno vedrino in moč pri spoprijemanju s smrtonosno boleznijo. Res je, se je strinjal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, njena drža je bila nenavadna popolnoma nadnaravna, sad Božje milosti, neskončne vere in krepostnega junaštva. Ob tem je Amato, ki je v homiliji nanizal vrsto Chiarinih misli in prepričanj ter zgovornih prigod, spomnil, kako je nova blažena svojo mamo prosila, naj jo ob smrti obleče v belo obleko, ker se bo takrat poročila z Jezusom. Ne jočem, ker sem srečna, je pred smrtjo dejala Chiara, ki je po vesti o svoji smrtonosni bolezni izrekla svoj Da Jezusu: Jezus, če to ti hočeš, hočem tudi jaz, je dejala Chiara, ki je svoje trpljenje zaradi kostnega raka sprejemala kot obličje Zapuščenega Kristusa. Ljubezen do Zapuščenega Kristusa ji je po Amatovih besedah vlivala duhovno energijo, tisto milost, ki je sposobna prenašati sleherno tegobo: svojo bolezen je pri 16-ih letih sprejela z žalostjo, a vedro trdnostjo. Nimam več nog in tako rada sem kolesarila, toda Gospod mi je dal krila, je govorila. Trpela je, a njena duša je prepevala, je dejal monsinjor Amato in spomnil, da je nova blažena odklonila morfij, rekoč da ji jemlje bistrino misli in potem lahko Jezusu izroča samo bolečino.
Jezusa je treba ljubiti in pika, je ponavljala Chiara Luce Badano, ki je bila, tako monsinjor Amato, prava eksplozija Božje luči. S svojimi dobrimi deli je po prefektovih besedah kazala in dajala Boga. Ljubezen do Jezusa je živela vsak dan v na tisoče dobrih delih, je poudaril monsinjor Amato in spomnil še na njeno prepričanje: Govorjenje o Bogu ne šteje toliko. Jaz ga moram dajati.
Slovesne beatifikacije Chiare Luce Badano, ki je umrla leta 1990, sta se udeležila tudi starša nove blažene, njeni prijatelji in sošolci kot tudi skupina romarjev iz Slovenije in veliko mladih. Ti si bodo nocoj v avli Pavla VI. v Vatikanu ogledali še prireditev o Chiarinem življenju.
Vir
»Mladi smo prihodnost. Jaz ne morem več teči, želim pa vam predati štafeto. Samo eno življenje imate in splača se ga dobro izkoristiti.
Odhajam k Jezusu, da začnem drugačno življenje. Ne želim, da bi ljudje na mojem pogrebu jokali, želim pa, da bi z vsem srcem peli.«
Ime: Starši so ji pri krstu dali ime Klara, ki izhaja iz latinskega pridevnika clara v pomenih »glasna, jasna, zvonka, svetla, čista, bistra, slavna«.
Rojena: 29. oktobra 1971.
Kraj rojstva: Vasica Sassello na severu Italije.
Umrla: 7. oktobra 1990.
Kraj smrti: Rojstni kraj Sassello.
Družina: Oče Ruggero, voznik tovornjaka, in mati Marija Terezija sta kar enajst let čakala in molila, da bi se jima rodil otrok. Bila sta globoko verna, zato je bilo zanju uslišanje molitev in rojstvo hčerke največji Božji blagoslov.
Mladost: Starši so jo vzgajali v trdnem krščanskem duhu, z veliko ljubezni in lastnim zgledom. Bila je zelo priden, pa vendarle čisto običajen otrok; ljubka, velikodušna, polna ljubezni, pa tudi odločnega značaja. Imela je veliko talentov, zanimalo jo je marsikaj: uživala je v tenisu, plavanju, pohodništvu, petju in plesu, želela je postati stevardesa.
Family fest: Pri devetih letih, spomladi 1981, se je s starši udeležila velikega mednarodnega srečanja fokolarov v Rimu in tam odkrila zanjo povsem nov način življenja in razmišljanja. Odločila se je izpolnjevati Božjo voljo v sedanjem trenutku in živeti za Jezusa in po evangeliju.
Marijino delo: Gibanje fokolarov oz. Marijino delo se je začelo v Trentu leta 1944, ko je Chiara Lubich skupaj z nekaterimi tovarišicami prosila Boga, da bi lahko živele do kraja korenito življenje po evangeliju in edinosti. Tako je nastal prvi »fokolar«, ognjišče, kraj, kjer ogenj ljubezni greje srca in razsvetljuje razum. Danes je Marijino delo razširjeno v 182 državah in ima približno dva milijona članov in simpatizerjev.
Novo ime: Potem ko je poleti 1988 na srečanju fokolarov doživela posebno izkušnjo srečanja z zapuščenim Jezusom, je zaprosila za novo ime, ki bi zaznamovalo začetek novega življenja. Chiara Lubich ji je dala ime »Chiara Luce«, kar pomeni jasna luč, luč ideala, in ji napisala: »Tvoj razsvetljeni obraz odseva tvojo ljubezen do Jezusa.«
Bolezen: Po četrtem letniku srednje šole je v rami začutila močno bolečino, ki ni hotela izginiti. Zdravniki so ugotovili, da ima kostnega raka. Po začetnem »Zakaj, Jezus?« je bolezen vdano sprejemala ter se dve leti borila z njo. Čeprav jo je priklenila na posteljo, je bila zelo dejavna, v stalnem stiku s prijatelji in drugimi, pošiljala jim je razglednice, sporočila in darilca. V svoji bolezni je podpirala in opogumljala druge okoli sebe.
Zadnje besede: »Bodi srečna, ker sem jaz srečna!« (materi)
Zavetnica: Nima posebnega patronata.
Upodobitve: Na fotografijah vidimo lepo, mlado dekle – tudi potem, ko je bila na bolniški postelji, ni izgubila svojega nasmeha in sijočih oči.
Goduje: 29. oktobra.
Beatifikacija: Za blaženo jo je razglasil papež Benedikt XVI. 25. septembra 2010.
Vir