Cerkev na Poljskem se veseli nove blažene. 28. aprila 2018 je namreč v svetišču Božjega usmiljenja v Krakovu potekala beatifikacija Hanne Chrzanowske, ki je med letoma 1957 in 1973 pri svojem delu tesno sodelovala tudi s Karolom Wojtyło. Več o njenem življenju je v intervjuju za Vatican News povedal kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.
»Hanna se je rodila v Varšavi, njena mati je bila protestantka, oče pa katoličan. To je bilo 7. oktobra 1902, osem let pozneje pa se je družina preselila v Krakov, saj je oče tam dobil službo profesorja poljske zgodovine in literature na Jagielonski univerzi. Po tem, ko je diplomirala in postala medicinska sestra, je nekaj časa opravljala delovno prakso v Belgiji, Franciji in Združenih državah Amerike. Po vrnitvi v domovino je ustanovila revijo z naslovom Poljska medicinska sestra, napisala je nekaj specializiranih priročnikov ter začela s Katoliškim združenjem poljskih medicinskih sester. V času nacistične okupacije je v koncentracijskem taborišču izgubila očeta, brat pa je umrl med množično usmrtitvijo poljskih vojakov v Katinskem gozdu. Njen katoliški apostolat na bolničarskem področju je bil zelo raznovrsten in obsežen. Umrla je 29. aprila 1973 v Krakovu, med molitvijo Magnifikata.«
»Že od malega se je Hanna od staršev naučila živeti temeljne človeške in krščanske vrednote kot so spoštovanje osebe, delavnost, poštenost, pozornost do ubogih, trpečih, odrinjenih. To jo je usmerilo, da se je odločila za poklic medicinske sestre – najprej z vidika človekoljubne dejavnosti, nato pa kot pravo in osebno krščansko poslanstvo zveličavne prisotnosti Kristusovega križa med bolniki. Kot častilka Marije, tolažnice žalostnih, je bila Hanna svetilnik v temi človeške bolečine.«
V nadaljevanju pogovora je kardinal Amato povedal več o tem, kako je nova blažena živela svojo vero: »Ko je bila stara 30 let, se je njeno življenje odločno obrnilo v višave, k svetosti, ki jo je gojila preko molitve, obhajila in evharistične adoracije, duhovnih vaj ter molitve rožnega venca. Kot benediktinska oblatinja je Hanna z navdušenjem in veseljem živela benediktinsko karizmo bogoslužne molitve in poklicnega dela z bolniki. Posebej jo je nagovarjala skrivnost Marijinega obiska Elizabete, saj je v njem videla zgled vloge, ki jo ima oseba, ki prinaša pomoč tistim, ki jo potrebujejo. V času komunističnega režima ni skrivala svoje vere, čeprav so ji bile zato državne oblasti nenaklonjene.«
Ob koncu pa je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov povedal, kakšno sporočilo nam zapušča Hanna Chrzanowska tako na verskem kot na poklicnem področju: »Ko gledamo lik blažene, se tudi mi učimo sklanjati k ubogim, skrbeti za tiste, ki potrebujejo tolažbo, oporo, spodbudo, pomoč. Cerkev preko dela svojih otrok prihaja naproti pomoči potrebnim, tako da jim velikodušno in požrtvovalno pomaga ter jih varuje. Še naprej izkazujmo dejavno ljubezen, posebej našim bolnikom.«
Vir
»Zahvaljujemo se vam, da ste bili med nami takšni, kot ste bili. Zahvaljujejo se vam bolniški strežniki, redovnice, medicinske sestre, akademska mladina – celotna krakovska Cerkev. Zahvaljujem se vam kot škof krakovske Cerkve; bili ste mi v veliko pomoč in oporo. Bogu se zahvaljujemo za to, da ste bili med nami takšni, kot ste bili – s svojo veliko preprostostjo, notranjim mirom, obenem pa z velikim notranjim žarom; da ste bili med nami nekakšno utelešenje Kristusovih blagoslovov iz pridige na gori; zlasti tistega: Blagor usmiljenim.« (krakovski kardinal, poznejši papež sv. Janez Pavel II. ob pogrebu).
Ime: Hannah v hebrejščini pomeni »ljubkost, milina, milost, ljubezen, molitev«, Helena pa v grščini »sijajna, bleščeča«.
Rojena: 7. oktobra 1902.
Kraj rojstva: Varšava na Poljskem.
Umrla: 29. aprila 1973.
Kraj smrti: Krakov na Poljskem.
Družina: Izvirala je iz bogate družine zemljiških posestnikov. Oče Ignacij je bil profesor poljske književnosti, katoličan, mati Vanda, roj. Szlenker, pa je bila protestantske vere, hči industrialcev. Imela je še starejšega brata Bogdana.
Mladost: Ana se je najprej šolala na manjši zasebni šoli, nato pa na uršulinski gimnaziji v Krakovu. Velik vpliv nanjo je imela teta Zofija, ki je v Varšavi ustanovila otroško bolnišnico in vodila zdravstveno šolo.
Izobrazba: Leta 1920 je začela študirati v na novoustanovljeni šoli za medicinske sestre v Varšavi, kasneje pa študij nadaljevala v Franciji in Belgiji ter v Ameriki.
Delo: Po vrnitvi v domovino je kot strokovno usposobljena medicinska sestra postala vodilna na tem področju. Med letoma 1926 in 1929 je poučevala na Visoki šoli za medicinske sestre in higieno v Krakovu. Po vojni je postala vodja negovalnega doma, kjer je skrbela za stanovalce in delala s študenti zdravstvene nege. Bila je direktorica šole za psihiatrično zdravstveno nego v Kobierzynu na Poljskem.
Časopis: Leta 1929 je ustanovila revijo z naslovom Poljska medicinska sestra ter napisala nekaj specializiranih priročnikov.
Vojna: Med vojno se je pridružila odboru za socialno pomoč, sodelovala pri delu odbora za oskrbo na domu ter oskrbo razseljenih oseb in beguncev ter v patronažni službi za oskrbo zapornikov.
Apostolat: Leta 1937 je pomagala ustanoviti Katoliško združenje poljskih medicinskih sester. Bila je članica Oblatov reda svetega Benedikta. Od leta 1955 je organizirala občasne konference in letne rekolekcije za medicinske sestre.
Župnija: Bila je začetnica tako imenovanega sistema župnijske zdravstvene nege. Župnike je prepričala, naj v okviru župnije razširijo oskrbo bolnikov na domu. Uvedla je novo vrsto pomoči, pri kateri je bolnik poleg duhovne in materialne pomoči na domu lahko pričakoval tudi pomoč medicinske sestre.
Zavetnica: medicinskih sester.
Beatifikacija: Papež Frančišek jo je 28. aprila 2018 razglasil za blaženo.
Goduje: 29. aprila.
Vir