blažena Marija Celeste Crostarosa – redovnica in ustanoviteljica

blažena Maria Celeste Crostarosa - redovnica in ustanoviteljicaCerkev v Italiji je 18. junija 2016 dobila novo blaženo. To je mati Maria Celeste Crostarosa. Obred beatifikacije v mestu Foggia je vodil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, ki je novo blaženo predstavil tudi za Radio Vatikan.

Ponižna posnemovalka Kristusa in zvesta pričevalka
Najprej je spomnil na besede papeža Frančiška, ki jo v apostolskem pismu imenuje »ustanoviteljica reda presvetega Odrešenika, ponižna posnemovalka Kristusa in zvesta pričevalka o njegovi zveličavni ljubezni«. Bila je močna in vztrajna v uresničevanju svoje poklicanosti in poslušnosti Božji volji, ki se ji je razodevala sredi mnogih pripetljajev in ovir.

Od nečimrnosti do svetništva
Blažena Maria Celeste Crostarosa je živela med letoma 1696 in 1755. Rodila se je 31. oktobra v Neaplju, kot deseta od dvanajstih otrok v verni in premožni družini. Njeno krstno ime je bilo Julija. Ko je bila še majhna, je iz radovednosti v odnosu do sveta odraslih in tudi nečimrnosti, s pomočjo hišnih pomočnic, rada nosila modna oblačila in se učila posvetnih pesmi. Kasneje je do vsega tega začutila močan odpor. Pri komaj enajstih letih se je v cerkvi sv. Jožefa spovedala, da bi se osvobodila tega bremena vesti. Ta dogodek je zanjo predstavljal pravo spreobrnjenje. Postala je bolj zadržana, oprijela se je molitve in premišljevanja o Jezusovem trpljenju. Pretresla jo je predvsem rana na Jezusovem prsnem košu, ki jo je povzročila sulica. Tako se je duhovno zatekla v Njegovo krvaveče srce. V evharističnem obhajilu je prejemala tolažbo in navdih za svetniško življenje. V dobrem jo je potrjevalo tudi branje o življenju svetnikov.

Počasi se je v njej oblikovala odločitev, da se popolnoma podari Gospodu. Preden je svoj načrt lahko uresničila, je moralo miniti nekaj let. To dolgo potovanje jo je po več postajah in preko mnogih ovir pripeljalo do Foggie, kjer je preživela zadnjih sedemnajst let svojega življenja. Izbira tega mesta je bila navdih. Nek notranji glas ji je namreč naročil: »Pojdi v Foggio, kajti hočem, da se ustanovitev zgodi tam.«

Gre za področje na jugu Italije, ki ga zaznamuje starodavna krščanska tradicija, ki je blagoslovljeno z zaščitniško navzočnostjo nadangela Mihaela in od nedavnega tudi z osebnostjo enega največjih tavmaturgov Cerkve, sv. Pija iz Pietrelcine. Tu je dozorela svetost nove blažene – izjemne ženske, močne in pogumne, katere sloves je presegel stoletja in nedotaknjen prispel do naših dni. Vse od njene smrti, 14. septembra 1755, jo je prebivalstvo Foggie razglašalo za svetnico.

Pet potez nove blažene, kot jih je začrtal sv. Janez Pavel II.
Pred natanko dvajsetimi leti je sv. Janez Pavel II. ob tristoletnici rojstva nove blažene v pismu redovnicam iz samostana presvetega Odrešenika, ki ga je ustanovila, njen duhovni portret začrtal s petimi potezami. Gre za pet značilnosti, ki so posvečevale njeno življenje in ki jih je kot dediščino zapustila svojim duhovnim hčeram. To so: pobožnost do utelešene Besede, ki jo Sveti Duh v nas neprestano dela prisotno, ko naša življenja spreminja v Njegovo; ljubezen do evharistije, izvira vsake duhovne preobrazbe; duh zbranosti in kontemplacije, da bi se pustili obsevati in preoblikovati milosti; bratska ljubezen; in nazadnje, zvestoba ter vztrajnost v dobrem. »Sestre danes,« je sklenil kardinal Amato, »naj se zavedajo, da sta njihova navzočnost in pričevanje dragocen prispevek v poslanstvu Cerkve v svetu.«
Vir