blažena Marija Frančiška Schervier – redovna ustanoviteljica

Marija Frančiška Schervier  Marija Frančiška je bila rojena v bogati družini industrialca in podžupana mesta Aachen, zato je bila deležna temeljite izobrazbe pa tudi dobre verske vzgoje. Že kot otrok je rada obiskovala očetovo tovarno in delavcem dajala hrano in obleko. Zdi se, da je to poleg duhovnosti svetega Frančiška, v čigar tretji red je vstopila, že takrat zaznamovalo njeno življenje in poslanstvo. S svojo kongregacijo se je namreč posvetila predvsem skrbi za nego bolnikov, prostitutk, delu v javnih kuhinjah za reveže ter oskrbi ranjencev v številnih vojnah.
Ime: Maria je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Frančišek pa izvorno pomeni »frankovski, Frank«, iz nemščine izhajajoč pa lahko tudi »svoboden«.
Rodila se je 3. januarja 1819 v Aachnu v Nemčiji, umrla pa 14. decembra 1876, prav tako v Aachnu.
Družina: Njen oče Janez Henrik je bil tovarnar, izdelovalec igel, materi pa je bilo ime Marija Luisa Viktorija Migeon. Njen boter je bil sam cesar Franc Jožef.
Skupnost: Leta 1845 je ustanovila kongregacijo »ubogih sester sv. Frančiška«. Sestre so dajale zgled skoraj nadnaravne ljubezni z uboštvom in pokoro. Dan in noč so bile pripravljene pomagati ljudem v stiski. V vojnah so požrtvovalno negovale ranjence po lazaretih. Papež Pij X. je leta 1908 red potrdil. Danes ena veja tega reda deluje predvsem na Danskem, v Nemčiji in Belgiji, druga skupnost, ki se je osamosvojila leta 1959 (»Frančiškove sestre ubogih«) pa je razširjena predvsem po Združenih državah Amerike, sestre pa so tudi v Braziliji, Italiji, na Filipinih in v Senegalu.
Duhovnost: Že v otroštvu je bila Marija Frančiška polna globoke pobožnosti in je imela razvit socialni čut. Kasneje se je popolnoma »našla« v duhovnosti svetega Frančiška, zlasti v uboštvu, pokori in skrbi za najbolj uboge.
Zavetnica: Svojega reda.
Upodobitve: Običajno je upodobljena v preprostem redovnem oblačilu, kot atribut ima pogosto ob sebi razpelo.
Grob: Pokopali so jo v njeni matični hiši v Aachnu.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 28. aprila 1974 razglasil papež Pavel VI.
Goduje: 14. decembra.
Misel: »Zdelo se mi je, kako sem ob križu zaznala, da se moram popolnoma posvetiti Gospodu z deli dejavne ljubezni. V meni je gorel ogenj svete ljubezni do bližnjega. Začutila sem veliko željo, da grem in ljubim Gospoda v ubogih, bolnih in nesrečnih. Verjamem, da v revnih in bolnih gledamo Gospoda samega in sem presrečna, da mu v njih lahko služim in skrbim zanj.«
Vir