12. junija leta 2016 je v Palermu potekala beatifikacija Marije Jezusove Santocanale, ustanoviteljice Kongregacije sester kapucink Brezmadežne iz Lurda. Kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je za Radio Vatikan povedal več o njenem življenju.
»Gospa Mati« – plemenitost svetosti in plemiška družina
»V apostolskem pismu Papež Frančišek blaženo Marijo Jezusovo Santocanale imenuje “usmiljena mati ubogih in bolnih, skrbna katehistinja, glasnica Evangelija.” To so tipične lastnosti svetosti nove blažene, katero so ljudje preprosto klicali “Gospa Mati” – s tem so poudarili tako plemenitost njene svetosti, v skladu z njenim plemiškim izvorom, kot tudi materinskost njene sprejemajoče in naklonjene drže, ki je lastna izbrani Kristusovi učenki.«
Velike družbene in politične spremembe, revščina
»Naj spomnim, da se je Mati rodila v Palermu 2. oktobra 1852 v bogati družini visoke meščanske družbe, njeni predniki so bili plemiči. Šolala se je zasebno, poseben poudarek je bil namenjen francoščini in glasbi. Svojo mladost je preživljala v razburkanem ozračju velikih družbenih in političnih sprememb. Ko je bila stara devet let, so bili na primer Burboni izgnani s Sicilije, s čimer se je končala Kraljevina dveh Sicilij. Revščina med prebivalci je vidno naraščala in prva, ki je prišla na pomoč, je bila Cerkev in njeni usmiljeni otroci. V tisem času se je na področju Palerma posebej odlikoval blaženi Gaetano Cusmano, zdravnik, ki je kasneje postal duhovnik, in je leta 1867 ustanovil združenje Grižljaj ubogega – vsem, ne samo bogatim, je predlagal, naj revnim podarijo majhno količino vsega tistega, kar so postavili na mizo.«
Poučevanje, verouk, karitativna dejavnost
Kardinal Amato je razložil, kako je dozorel klic nove blažene v posvečeno življenje: »Preko prisrčne vključenosti v župnijsko pastoralno dejavnost. Leta 1887 se je dokončno preselila v kraj Cinisi, kjer je pričela z intenzivnim apostolatom poučevanja verouka in karitativne dejavnosti. 13. junija 1887 je oblekla obleko kapucinske tretjerednice in prevzela ime sestra Marija Jezusova. Namen nove ustanove je bil poučevanje in verouk za otroke ter zagotovitev pomoči revnim in bolnim, tudi na njihovem domu.«
Žena molitve, Marijina častilka, spoštovanje do duhovnikov
»Bila je žena molitve. Sveto mašo je spremljala na kolenih, v veliki zbranosti. Rada je poslušala in premišljevala Božjo besedo ter se pogosto in dolgo, podnevi in ponoči, zadrževala v evharistični adoraciji. Posebej je častila Rožnovensko Marijo, zato je sestre povabila, naj svojemu imenu dodajo tudi Marijino. Imela je veliko spoštovanje do duhovnikov in duhovnih poklicev, katere je tudi sama spodbujala ter jim prav tako finančno pomagala.«
V Božji ljubezni ni dovolj hoditi, ampak je potrebno leteti
Ob koncu pogovora je kardinal Amato povedal še, na katere načine se je izražala dejavna ljubezen sestre Marije Jezusove: »Bilo jih je več. Sestram je pogosto govorila, da v Božji ljubezni ni dovolj hoditi, ampak je potrebno leteti. Nova blažena se je odlikovala po dejanjih dobrote, sprejemanja, velikodušnosti in potrpežljivosti. Pričevanja govorijo tudi o njenem odnosu z mladimi – te je navduševala z anekdotami in svetopisemskimi zgodbami, ki jih je pripovedovala v nadaljevanjih ter tako več dni ohranjala njihovo pozornost. Zato so jo tudi klicali “Don Bosco v krilu.” Na poseben način je spremljala mlade, ki so kazali znamenja duhovnega poklica – zanje je imela posebne ure o molitvi in bogoslužju.«
Vir
Ime: Je ena od izpeljank iz germanskega moškega imena Karel, ki ga razlagajo iz starovisokonemške besede karl v pomenu »mož, soprog«.
Vzdevki: »Gospa mati«, »don Bosko v krilu«.
Rojena: 2. oktobra 1852.
Kraj rojstva: Palermo na Siciliji v južni Italiji.
Umrla: 27. januarja 1923.
Kraj smrti: Mesto Cinisi blizu Palerma.
Družina: Rodila se je v bogati plemiški družini. Oče Jožef baron Celsa Reale je bil advokat, mati pa je bila Katarina, roj. Andriolo Stagno.
Mladost: Šolala se je zasebno, poseben poudarek je bil namenjen francoščini in glasbi. Mati je skrbela za njeno versko vzgojo, k prvemu svetemu obhajilu je pristopila že pri osmih letih. Živela je brezskrbno otroštvo mlade plemkinje, snubcev ji ni manjkalo, a je ob sanjah o »očarljivem princu« kmalu zaslišala tudi klic v redovno življenje.
Duhovni voditelj: Pri devetnajstih letih je spoznala očeta Maura Venutija, ki je postal njen duhovni voditelj. Čez dve leti je prevzela vodenje Marijinih hčera v župniji sv. Antona v Palermu.
Tretjerednica: Leta 1887 se je preselila v kraj Cinisi, kjer je začela intenziven apostolat poučevanja verouka in karitativne dejavnosti. 13. junija 1887 je oblekla obleko kapucinske tretjerednice in si privzela ime sestra Marija Jezusova.
Skupnost: Kot tretjerednica je hodila po Palermu od vrat do vrat ter nabirala miloščino za uboge in bolne. Odločila se je, da bo ustanovila posebno vejo kapucinskih sester Brezmadežne iz Lurda. Namen nove ustanove je bil poučevanje in verouk za otroke ter zagotovitev pomoči revnim in bolnim. Sestre danes delujejo v Italiji, Braziliji, Albaniji, na Madagaskarju in v Mehiki.
Duhovnost: Bila je žena molitve. Mašo je spremljala na kolenih, v veliki zbranosti. Rada je poslušala in premišljevala Božjo besedo ter se pogosto in dolgo, podnevi in ponoči zadrževala v evharistični adoraciji. Imela je veliko spoštovanje do duhovnikov in duhovnih poklicev.
Zavetnica: Redovne skupnosti, ki jo je ustanovila.
Upodobitve: Upodobljena je v rjavi redovni obleki s košaro kruha, ki ga deli ubogim.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 12. junija 2016 razglasil papež Frančišek.
Goduje: 27. januarja.
Vir