blažena Marija Katarina Troiani – redovnica misijonarka

Marija TroianiDuhovno rodovitnost Cerkve je s svojim življenjem potrdila tudi utemeljiteljica frančiškank misijonark Egipta Marija Troiani. Po narodnosti je bila Italijanka. Rojena je 19. januarja 1813. v kraju Giuliano di Roma očetu Tomažu in materi Tereziji, rojeni Panici Cantoni. Pri krstu je dobila ime Costanza Domenica Antonia. Zaradi neke nenadne družinske tragedije je zgodaj ostala sirota brez matere z vsemi neprijetnimi posledicami. Škof Ferentina Patrignani jo je leta 1816. namestil v otroški vrtec, ki so ga upravljale redovnice sv. Klare. Tu je deklica ob skrbni negi redovnic našla drugi dom, odrasla,  ter v 16-tem letu na praznik Brezmadežnega spočetja  leta 1829 tudi sama oblekla redovno obleko. Sprejela je ime sestra Marija Katarina od svete Rože iz Viterba. Redovne zaobljube je izrekla 16. decembra 1830 in tako svojemu življenju dala še bolj jasno smer. V samostanu je najprej opravljala službo učiteljice.
Leta 1859 je kot misijonarka odšla v Egipt  in to v Kairo. Takoj ko je premagala prve težave, je Marija s svojimi sosestrami ustanovila dom in šolo za deklice, v katero so lahko prihajale vse ne glede na vero in barvo kože. To je bilo ne samo socijalno in dobrodeln, ampak tudi lepo ekumensko delo. Okoliščine so narekovale, da se v Egiptu ustanovi samostojna redovna družba in Bog je za to uporabil Marijo Troiani. Družba je ustanovljena, 9. avgusta 1876 potrjena, od leta 1950 pa se uradno imenuje "Frančiškanke misijonarke Marijinega Bezmadežnega Srca". Poslanstvo sester v Egiptu se je, čeprav z mnogimi težavami, vsestransko razširilo. Sestre so kasneje odprle tudi dom za zapuščene otroke. V šoli sv. Frančiška se je Božja služabnica za Božje delo naučila tudi prositi. Zato se ni obotavljala prestopiti praga bogatašev in prositi za svoje sirote. Tako je dobila materialno pomoč tudi od Ismail-paše, kairskega podkralja, od sultana iz Carigrada in od avstrijskega cesarja Franca Jožefa.
Leta 1877 je bila Marija Katarina izbrana za vrhovno predstojnico nove družbe. Njena dejavnost se je razširila tudi preko meja Egipta. Tako je leta 1885 videla uresničene svoje stare želje – hišo svoje družbe v Jeruzalemu, leto dni kasneje pa na Malti. Zaslužna utemeljiteljica nove družbe je umrla v Kairu 6. maja 1887. Njena duhovna dediščina se je razvila v veliko drevo, kar po podatkih iz leta 1966 pomeni: 65 centrov v Evropi, 25 v Afriki, 17 v Aziji, 34 v Braziliji in 1 v ZDA. 

Duhovnost Božje služabnice je oblikovana na način polklauzurnega redovništva. V njej je močno naglašena pobožnost Jezusovemu Srcu, Mariji, sv. Jožefu, angeli varuhom in sv. Frančišku. Bila je pobudnica vsakodnevnega obhajila pri redovnicah, kar je bila tedaj še redkost. Strogo duhovnost klaris z mnogimi pokorami in predpisi je ublažila, vendar je to nadomestila z dobrodelno dejavnostjo.

Ob njeni smrti so to "belo mater" vsi objokovali, ne samo kristjani ampak prav tako tudi muslimani. Leta 1937 je sprožen postopek za njeno razglasitev za blaženo. Postopek  hitro napredoval in je že 28. novembra 1967 sklicana predpripravljalna kongregacija o njenih junaških krepostih. Istega leta je njeno telo preneseno v Rim in položeno v cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca ob generalni hiši njenega reda.
Goduje 6.maja.
Vir