Rodila se je kot Klotilda Micheli leta 1849 na severu Italije. Njeni starši so bili globoko verni in so jo vzgajali v krščanski veri ter spodbujali k dobrodelnosti do najbolj ubogih. Nekaj časa je delala kot bolničarka, a globoko v sebi je čutila klic v posvečeno življenje. Kasneje je postala ustanoviteljica inštituta, ki se predvsem preko evharistije posveča čaščenju Svete Trojice in ki se pri služenju drugim zgleduje po angelih. Inštitut je po težkem obdobju nasprotovanj in nerazumevanja nastal leta 1891. Za časa življenja blažene sestre Marie Serafine je zaživelo petnajst hiš. Sama jih je imenovala ‘hiše poslanstva’ in tako poudarila popolno predanost Cerkvi in bratom v potrebi. Vse do smrti leta 1911 je tudi sama živela to poslanstvo služenja ubogim. Umrla je že znana po svoji svetosti.
Kardinal Amato je izpostavil, da je bila hkrati človek severne in južne Italije: »V njej najdemo harmonijo kreposti ljudi s severa: delavnost, pogum, vztrajnost; in kreposti ljudi z juga: navdušenje, ustvarjalnost, veselje.« Ko je iskala pot, kako odgovoriti na Božji klic, jo je zaznamovala predvsem popolna poslušnost Njegovi volji.
V inštitutu, katerega je ustanovila, posebno vlogo igrajo angeli: »Sestre morajo biti kot serafini v slavljenju Troedinega Boga ter kot angeli v vodenju in vzgajanju vernikov. Kot angeli morajo biti tudi oznanjevalke evangelija.« Njene sestre so danes prisotne v Italiji, Braziliji, na Filipinih, v Indoneziji in Beninu. Delujejo v šolah, bolnišnicah, na župnijah, skratka med ljudmi. Vendar vse njihovo delovanje izvira iz globine molitve in evharističnega čaščenja.
Z beatifikacijo Marie Serafine Presvetega srca želi Cerkev ponuditi zgled za posnemanje, in sicer predvsem njene velike razpoložljivosti, da sledi Božjemu klicu in poslanstvu, katerega ji je zaupal. To je tudi povabilo za vse nas, da se ne postavlja ovir Gospodovemu klicu bodisi v duhovniško, redovniško ali družinsko življenje.
Vir