Preden je z dvajsetimi leti vstopila v skupnost Hartmannovih sester, je Helena delala kot gospodinjska pomočnica, kuharica in prodajalka v trafiki. Kljub nasprotovanju staršev je vstopila v samostan in postala medicinska sestra, zaupali so ji delo operacijske sestre in anestezistke. Po Hitlerjevi zasedbi Avstrije je bila goreča nasprotnica nacizma, o Hitlerju je odkrito govorila, da je norec. Nacistom ni pustila, da bi v bolnišnici iz sob odstranili križe; lastnoročno jih je nameščala nazaj. S svojim odporom jim je postajala vedno hujši trn v peti, tako da so jo na pepelnico leta 1942 prijeli, zaprli in obsodili na smrt. Še v zaporu je pomagala in stregla bolnim. Ponujali so ji pomilostitev, če izstopi iz reda, a se ni uklonila, tako da so jo na koncu usmrtili.
Ime: Pri krstu je dobila ime Helena, ki izhaja iz grškega imena Helene, »sijajna, bleščeča«, tudi »plamenica«. Kot redovnica pa si je izbrala ime Restituta po mučenki iz 4. stol (v latinščini restitutus pomeni »obnovljen, znova postavljen«).
Rodila se je 1. maja 1894 v Husovicah pri Brnu na Češkem, umrla pa 30. marca 1943 na Dunaju, Avstrija.
Družina: Bila je šesti od sedmih otrok čevljarja Antona Kafke in njegove žene Marije, roj. Stehlik. Preprosta in pobožna družina se je v boju za boljše preživetje dve leti po njenem rojstvu preselila na Dunaj.
Skupnost: Frančiškanke Kristusove ljubezni (tudi Hartmannove sestre, po Hartmanngasse na Dunaju, kjer je njihova materna hiša oz. bolnišnica) imajo svoje začetke v letih 1847 oz. 1857, ko so oblekle redovno obleko in sprejele prve postulantke. Njihovo osnovno poslanstvo je delo z bolniki in ostarelimi po bolnišnicah. Poleg v Avstriji delujejo še v Argentini, Italiji in Paragvaju. Zdaj je v redu še 90 sester.
Zavetnica: Nima posebnega patronata.
Kreposti: Bila je malce trmastega, močnega, pa tudi milega značaja, živahna in odločna. A v požrtvovalni strežbi bolnikom je ni nihče prekašal, saj se jim je predajala z vso srčnostjo in požrtvovalnostjo.
Upodobitve: Na ohranjenih fotografijah lahko vidimo, da je bila Restituta močnejše, zdrave postave in spoštovanje vzbujajočega videza. Oblečena je v redovno obleko z belim ovratnikom in rožnim vencem za pasom.
Obsodba: 29. oktobra 1942 jo je dunajsko ljudsko sodišče obsodilo na smrt, ker je »izdajalsko pomagala sovražniku in pripravljala veleizdajo«. 30. marca 1943 so jo obglavili. Ta njena usmrtitev naj bi bila strah vzbujajoča za druge nasprotnike nacizma.
Grob: Konec avgusta 1946 so iz skupnega groba 40 žrtev nacističnega nasilja na osrednjem dunajskem pokopališču njene posmrtne ostanke prekopali v grobnico redovne skupnosti.
Življenjepis: Njen prvi življenjepis je leta 1958 napisala s. Benedikta Kapp, Nihče nima večje ljubezni …
Beatifikacija: 21. junija 1998 jo je na dunajskem trgu Heldenplatz, kjer je Hitler 1938 razglasil anšlus, papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.
Goduje: 30. marca; tudi 29. oktobra .
Misel: »Za Kristusa sem živela, zanj želim umreti.« Pred usmrtitvijo pa je prosila duhovnika, ki je bil ob njej: »Oče, naredite mi na čelo znamenje križa.«
Vir
Na Dunaju (v Avstriji), blažena Marija Restituta (Helena) Kafka, devica in mučenka iz Kongregacije frančiškanskih sester od krščanske ljubezni, doma iz Moravske, ki je bila med divjanjem vojne ujeta od sovražnikov kot bolničarka, in zaradi vere obglavljena.
Vir