Blaženi Adolf Kolping se je rodil 8. decembra 1813 v Kerpnu pri Koelnu v Nemčiji kot sin ovčarske družine. Izučil se je za čevljarja in nekaj let tudi čevljaril.
Kasneje je postal duhovnik in vse svoje duhovniško življenje posvetil skrbi za rokodelske pomočnike, ustanavljal rokodelska društva širom po Evropi (osebno je bil tudi v Ljubljani, Mariboru in Trstu), gradil rokodelske domove, ustanovil sklad za pomoč ter organiziral usposabljanje rokodelcev ter izdajanje časopisa.
Umrl je 4. decembra 1865 kot rektor minoritske cerkve v Koelnu. Leta 1991 je bil razglašen za blaženega.
Bil je sodobnik bl. Antona Martina Slomška, sv. Don Boska, sv. Antona Marije Klareta in drugih.
Blaženi Janez Pavel II. ga je imenoval kot predhodnika socialnega nauka Cerkve. Danes velja za apostola delavcev.
Njegovo geslo je bilo: Vera in čednost, delavnost in pridnost, sloga in ljubezen, veselje in šala!
Povezava na Kolpingovo združenje
Globok čut in ljubezen do bližnjega, predvsem pa lastne izkušnje so Adolfa Kolpinga usmerili v izvrševanje apostolata med revnimi, izkoriščanimi in samemu sebi prepuščenimi delavci in rokodelskimi pomočniki. Zanje je ustanavljal društva, ki še danes delujejo v več kot 60 državah po vsem svetu.
Ime: Izhaja iz nemščine in ga razlagajo kot ime, zloženo iz starovisokonemških besed adal »plemenit« in wolf »volk«.
Rodil se je 8. decembra 1813 v vasici Kerpen pri Kölnu v Nemčiji, umrl pa 4. decembra 1865 v Kölnu, prav tako v Nemčiji.
Družina: Bil je četrti izmed petih otrok revnega ovčjega pastirja Petra in njegove žene Ane Marije Zurheyden.
Otroštvo: V domačem kraju je lahko zaključil samo osnovno šolo, nato pa je s trinajstimi leti začel delati kot čevljarski vajenec. Deset let je za delom potoval iz kraja v kraj, nato pa se je, star 23 let, vpisal na srednjo šolo ter na univerzi v Münchnu in Bonnu nadaljeval študij teologije.
Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen v Kölnu 13. aprila 1845.
Službe: Najprej je deloval kot kaplan v Elberfeldu, industrijskem območju Wuppertala, nato pa je leta 1849 odšel v Köln, kjer je še razširil svoje delo med delavci in rokodelskimi pomočniki.
Ustanovitelj: Že kot kaplan je postal predsednik društva pomočnikov, ki ga je ustanovil učitelj Breuer, v Kölnu pa je skupaj s sedmimi pomočniki 6. maja 1849 ustanovil Katoliško društvo obrtniških pomočnikov.
Delo: Društvo se je naglo širilo, kmalu sta bili odprti podružnici v Vestfaliji in Porenju, leta 1853 pa je v Kölnu ustanovil tudi prvi pomočniški dom. V teh domovih so mladi fantje dobili poceni stanovanje, primerno vzgojo pa tudi možnost za nadaljnje izobraževanje. Ob smrti je njegova ustanova štela že čez dvesto krajevnih društev s skoraj 25.000 člani.
Geslo: Njegovo geslo je bilo: Vera in čednost, delavnost in pridnost, sloga in ljubezen, veselje in šala!
Zavetnik: vajencev in rokodelskih pomočnikov ter svetovnega dneva mladih.
Upodobitve: Na slikah oz. upodobitvah je vedno v duhovniških oblačilih, večinoma obdan z mladimi rokodelskimi pomočniki.
Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. ga je 27. oktobra 1991 razglasil za blaženega.
Pri nas: Kolping je bil osebno tudi v naših krajih: v Ljubljani, Mariboru in Trstu. Po njegovem zgledu je bilo že leta 1855 ustanovljeno Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, društvo rokodelskih pomočnikov, mladeniško društvo in Društvo za varstvo vajencev ter Obrtniška stavbna zadruga. Danes njegovo združenje in sekcije zopet delujejo v vseh škofijah, največ v mariborski nadškofiji.
Goduje: 4. decembra.
Misel: »Nikjer ni božja resnica tako prepričljiva in prikupna kot v ustih požrtvovalne ljubezni, pripravljene na pomoč.«
Vir
V Kölnu (v Renániji na Nemškem), blaženi Adolf Kolping, duhovnik, ki je goreče skrbel za delavce in socialno pravičnost in je ustanovil združenja mladih delavcev in jih razširil po mnogih krajih.
Vir