blaženi Bernard II. Badenski – mejni grof, mirovni poslanec

Bernard BadenskiOtroštvo in mladost je Bernard II. preživljal v varnem in mirnem zavetju domačega gradu, v družini, kjer mu je bil že v zibelko položen blag, plemenit in pobožen značaj. Oče, mejni grof, ki je slovel po svojem zavzemanju za pravico in mir in je bil razsodnik in zaupnik cesarja Friderika, ga je skupaj s še dvema bratoma vzgajal za svojega naslednika. Jemal ga je s seboj, da bi se čim bolj seznanil z opravili, ki ga čakajo, kasneje pa ga je poslal na dvor vojvode Reneja Anjouja, materinega sorodnika. Tu je Bernard svojo viteško fevdalno vzgojo in izobrazbo dopolnjeval z dvorno ter se tako izobrazil v svetovljana, obenem pa si izostril čut za dobro in slabo, za bistveno in nebistveno. Po smrti očeta je dobil severni del mejne grofije in si tam uredil življenje, a ne za dolgo. Ko so Turki leta 1453 osvojili Carigrad, je spoznal, da je njegova naloga obramba krščanstva pred pretečim turškim prodiranjem. Na dvoru Friderika III. je postal cesarjev tesni svetovalec, zaupnik in odposlanec. Njegovo glavno in odločilno poslanstvo pa je postalo pridobivanje evropskih knežjih dvorov in svobodnih mest za križarski pohod, s katerim bi rešili kristjane v donavskih deželah in zavarovali Evropo pred nadaljnjim turškim prodiranjem. Z veliko težavo in po mnogih grenkih urah razočaranja mu je sčasoma le uspelo pridobiti zaveznike. Njegova zadnja pot ga je vodila v Genovo: tu bi moral prepričati mestne veljake, da se tudi oni, kot najmočnejša pomorska sila tistega časa, s svojim ladjevjem udeležijo bojnega pohoda proti Turkom. Ne vemo, kakšen dogovor je dosegel, saj je kuga, ki je takrat razsajala po mestu, zahtevala tudi njegovo življenje. Že na dan njegovega pogreba so se začela dogajati čudežna ozdravljenja. Bil je res svetniški mož. Prostovoljno se je odrekel sijaju in udobnosti, kroni in poroki, dve tretjini svojih dohodkov je razdelil med reveže.

Ime: je zloženka iz starovisokonemških besed bero, bern »medved« in hart »močen, drzen«.
Rodil se je leta 1428 v Hohenbadnu pri Baden-Badnu v Nemčiji, umrl pa 15. julija 1458 v Moncalieriju v Italiji.
Družina: Bil je drugi sin mejnega grofa Jakoba Badenskega in princese Katarine Lotarinške. Imel je še štiri brate.
Zavetnik: Badna, nadškofije Freiburg, Moncalierija, mladine in mož.
Upodobitve: Največkrat ga upodabljajo kot viteza v bojni opravi, običajno s praporjem na katerem sta križ in badenski grb.
Beatifikacija: Za blaženega ga je leta 1769 razglasil papež Klemen XIV., postopek za svetnika pa se je začel leta 1958.
Goduje: 15., ponekod 24. julija.
Vir