blaženi Bertold – redovni ustanovitelj

Bertold        Imena: Bertold, Berto, Albert, Herbert, Hubert

Leta 1097 so se začele križarske vojne. Njihov namen je bil osvoboditi Sveto deželo izpod oblasti mohamedancev. Z velikim navdušenjem so se dvignili evropski kristjani, si pripeli na prsi znamenje križa in šli v sveti boj. Ko so pa v Sveti deželi zavladali, so se začeli med seboj prepirati in tudi razuzdano živeti.

Tako so sčasoma izgubili, kar so si bili prej z velikim trudom pridobili. Med vitezi, ki so se udeležili križarskih vojn, je bil tudi Bertold iz Kalabrije v Italiji. Pred Antiohijo se je vnela krvava bitka in zmaga se je že nagibala na stran mohamedancev. V tej hudi stiski se je Bertold zaobljubil, da bo postal menih, če bo Bog kristjanom naklonil zmago. In res, Bog je zaobljubo sprejel, kristjani so zmagali.

Bertold ni snedel besede. Leta 1156 se je odpravil z desetimi tovariši na goro Karmel, si z njimi postavil blizu votline, kjer je v starih časih po ustnem izročilu bival prerok Elija, borno bajto in začeli so puščavniško življenje. Tako se je začel sloveči karmeličanski red (mogli bi reči tudi karmelski red). Bertold je bil prvi poglavar. Odlikovali so ga sveto življenje in nenavadne čednosti. Bog mu je tudi že v življenju naklonil dar čudežev. Opat Bertold je umrl 29. marca 1195.

Karmeličani veljajo že od nekdaj za enega izmed najstrožjih moških redov. Kljub trdim predpisom se je število karmeličanov množilo in v Palestini je nastalo že štirinajst takšnih redovnih družin, ki jim je jeruzalemski patriarh Albert leta 1209 potrdil začasna pravila, stalna pa papež Honorij III. leta 1226. Kmalu nato so zaradi islamske nevarnosti dobili vsi karmeličani ukaz, da zapuste Sveto deželo. Najprej so se ustavili na Cipru, nato pa je moral vsak oditi v svoj rodni kraj.

Tako se je red razširil po Evropi in se od leta 1245 prilagodil predpisom za beraške redove. »Karmel« za moški red smo dobili tudi v Gorici, kjer se je naselila tudi družina karmeličank. V Gorici sta »karmela« ostala do leta 1782, ko ju je cesar Jožef II. razpustil. Nekdaj je veliko tisoč Slovencev pripadalo karmelski bratovščini (karmelskemu tretjemu redu).
Sv. Bertold goduje 29. marca.
Vir

Šel je na križarsko vojno, vendar je že prej pobožno živel v južni Italiji – Kalabriji. V hudem boju za Antiohijo se je zaobljubil, da se bo kot redovnik posvetil samo Bogu, če bodo kristjani zmagali. To se je res zgodilo in Bertold je pridobil še 10 somišljenikov ter se z njimi naselil na gori Karmel blizu Elijeve votline. Iz razvalin okrog nje so si postavili borne kolibe in začeli redovno življenje po zgledu starih puščavnikov in vzhodnih menihov, ki so jih tam srečali. Njihovo Bogu posvečeno življenje, polno žrtev, naj križarje stalno opozarja, da so se iz čisto verskih nagibov odločili za rešitev in obrambo Svete dežele iz rok gospodarjev, ki ne priznavajo Jezusa za Boga in da bodo samo takrat imeli podporo iz nebes, če ne bodo podlegli sebičnosti, oblastnosti, grabežljivosti in drugim neurejenim strastem. Bertold je dosegel veliko popolnost in zgledno svetost. Pripisovali so mu dar prerokovanja in obilo čudežev.
Vir

Lokacija:
[mappress mapid=”21″]