Georg Häfner se je rodil v Würzburgu leta 1900. Ob koncu 1. svetovne vojne, ko je odslužil vojaščino, je začel študirati teologijo. V duhovnika je bil posvečen leta 1924. „Pastoralno je deloval v času nacistične diktature,“ je v izjavi za agencijo Zenit zapisal postulator njegovega postopka Andrea Ambrossi. „Resno se je posvečal svojim obveznostim in dolžnostim. Bilo pa je neizogibno, da njegova pastirska vnema ne bi izzvala spora z nacisti tako daleč, da je duhovnik, ki je bil dober in na voljo vsem, postal politični sovražnik.
Pastoralne pobude redovnika so naciste jezile. Oktobra 1941 so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je umrl avgusta 1942. Ambrossi je pripomnil, da se pater Häfner ni imel namena naravnost upirati nacizmu. Dejstvo pa je, da ga je popolno izpolnjevanje njegovega duhovniškega delovanja neizogibno privedlo do tega, da je postal žrtev svojega prepričanja po vesti, to je, svojih pastoralnih obveznosti. Celo v koncentracijskem taborišču je Häfner dejal, da v življenju ne more biti sovražnikov. Njegov cilj je bil razodevati in dajati ljubezen, da bi ljudje imeli življenje in ga imeli v izobilju, je dejal postulator. V Dachauu pokazal popolno predanost Bogu. Po besedah postulatorja smo v resnici pred mučencem za spravo, duhovnikom, ki je bil prepojen z globoko ljubeznijo do križa, najbolj verodostojnim pričevalcem za vero.
Vir
Georg Häfner, mučenec sprave je sprejel in ljubil križ, ki mu je bil naložen, je verodostojni pričevalec vere, nemški duhovnik, ki je leta 1942 umrl v koncentracijskem taborišču Dachau.
Kot odličen katehet in vzgojitelj, župnik v Oberschwarzachu je bil aretiran in mučen, ker ni hotel priznati, sprejeti nacistično ideologijo. »Georg Häfner je sprejel križ in ga nosil do smrti, ker je tolažbo in moč iskal v molitvi. V taborišču je blagi duhovnik veliko molil, nikoli se ni pritoževal in celo odpustil preganjalcem. Pogumno je branil evangeljsko resnico, tudi za ceno preganjanja in smrti«, so povedali ob beatifikaciji.
Vir
Nemški duhovnik Georg Häfner je bil beatificiran v nedeljo, 15. maja 2011. Rojen je bil leta 1900, umrl pa je kot žrtev nacizma pri 42 letih. Kardinal Angelo Amato je dejal, da je bil znamenje življenja v taborišču smrti. Ta blagi duhovnik je bil v taborišče odpeljan zgolj zaradi svoje vztrajne pastoralne dejavnosti. Njegov namen ni bil upirati se nacistični oblasti. Do tega ga je pripeljala njegova zvestoba duhovniškemu poslanstvu. Njegova ‘krivda’ in ‘usodna napaka’ je bila njegova ljubezen do drugih. Edini smisel življenja je namreč videl v tem, da je ljubezen, da jo razodeva in podarja. Tudi v času, ko je bil zaprt, se je popolnoma prepustil Bogu, podoživljal je Kristusovo trpljenje, ljubil križ in tako kot Kristus v globini odpustil svojim mučiteljem. Malo pred smrtjo je izrekel besede: »Ne želimo ne obsojati in ne gojiti zamer do nikogar, želimo biti le dobri do vseh.« Te besede povzemajo način, kako je živel svojo obsodbo. Iz pričevanj vemo, da so ga pogosto pretepali in brcali, on pa je vse to dopuščal za Kristusa. Potrpežljivo je prenašal napor vsakodnevnega dela, pomanjkanje hrane in zdravil. Veliko je molil in nikoli se ni pritoževal. Kardinal Amato je poudaril, da lahko način, kako se je duhovnik Georg Häfner na nasilje odzival z odpuščanjem in molitvijo, veliko nauči ljudi današnjega sveta. Je zgled krščanske moči in zgled duhovnika, ki je bil pogumen ter predvsem zvest svojemu poslanstvu, povsem predan zaščiti evangeljske resnice, pa čeprav za ceno preganjanja in smrti.
Vir
Georg Häfner se je rodil v Würzburgu leta 1900. Ob koncu 1. svetovne vojne, ko je odslužil vojaščino, je začel študirati teologijo. V duhovnika je bil posvečen leta 1924. „Pastoralno je deloval v času nacistične diktature,“ je v izjavi za agencijo Zenit zapisal postulator njegovega postopka Andrea Ambrossi. „Resno se je posvečal svojim obveznostim in dolžnostim. Bilo pa je neizogibno, da njegova pastirska vnema ne bi izzvala spora z nacisti tako daleč, da je duhovnik, ki je bil dober in na voljo vsem, postal politični sovražnik.
Pastoralne pobude redovnika so naciste jezile. Oktobra 1941 so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je umrl avgusta 1942. Ambrossi je pripomnil, da se pater Häfner ni imel namena naravnost upirati nacizmu. Dejstvo pa je, da ga je popolno izpolnjevanje njegovega duhovniškega delovanja neizogibno privedlo do tega, da je postal žrtev svojega prepričanja po vesti, to je, svojih pastoralnih obveznosti. Celo v koncentracijskem taborišču je Häfner dejal, da v življenju ne more biti sovražnikov. Njegov cilj je bil razodevati in dajati ljubezen, da bi ljudje imeli življenje in ga imeli v izobilju, je dejal postulator. V Dachauu pokazal popolno predanost Bogu. Po besedah postulatorja smo v resnici pred mučencem za spravo, duhovnikom, ki je bil prepojen z globoko ljubeznijo do križa, najbolj verodostojnim pričevalcem za vero.
Georg Häfner je bil beatificiran v nedeljo, 15. maja 2011.
https://www.druzina.si/clanek/jurij-georg-hafner