blaženi Jakob Abbondo – duhovnik

blaženi Jakob Abbondo - duhovnikDanes dopoldan je v kraju Vercelli v Italiji potekala beatifikacija duhovnika Giacoma Abbonda, ki je živel v 18. stoletju. Več kot trideset let je bil župnik v Tronzanu, pastir po Kristusovem srcu, popolnoma predan župniji, dušam, Cerkvi. O njegovem življenju je za Radio Vatikan spregovoril kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

Pozornost na versko formacijo, zakramentalno življenje, vdanost papežu
»V težkih časih je znal odgovoriti z modrostjo in trdnostjo na trojni izziv. Predvsem je kljuboval razsvetljenstvu in sicer tako, da je usklajeval vero in razum ter v središče svoje pastorale postavil poznavanje Evangelija in oznanilo Božje besede. Nadalje je nasprotoval strogosti janzenizma tako, da je spodbujal ljudske pobožnosti ter pogosto prejemanje zakramentov odraslih in otrok. Učinkovito pa se je boril tudi proti širjenju galikanizma ko je odkrito izkazoval posebno spoštovanje do papeža in živel v polni zvestobi njegovemu nauku, v sinovski pokorščini, v skrbni napetosti za posvečevanje duš. Verska formacija, zakramentalno življenje in vdanost papežu so tri večno aktualne lastnosti Giacoma Abbonda. Njegov spomin obhajamo 11. junija, tako kot god apostola Barnaba. Obema lahko pripišemo besede iz Apostolskih del in sicer to, da sta bila »dobra človeka in polna Svetega Duha.« (Apd 11,24)

Velika vnema in vestnost pri opravljanju pastoralnega poslanstva
Kardinal Angelo Amato je zatem povedal več o postulatu novega blaženega: »Naj navedem samo en dogodek: “Tukaj je beseda dopust nepoznana.” S to izjavo je Don Abbondo prenehal s tedanjo tradicijo, v skladu s katero v poletnih mesecih pri mašah zaradi neznosnega soparnega vremena niso pridigali. Tako je tudi poleti nadaljeval s svojim prizadevanjem za katehezo, pridiganje ter versko izobraževanje. Zaradi te apostolske vestnosti je škof Vittorio Costa D’Arignano med svojim pastoralnim obiskom leta 1775 zapisal: “Župnija vodena z veliko vnemo in vestnostjo.” Ganljiv je bil tudi govor 74 župljanov, poglavarjev družin, ki so se zbrali po njegovi smrti. Zapisali so, da bo “Don Jacopo Abbondo zapisan v večen spomin zaradi svojega daljnovidnega razuma, zaradi globine svojega nauka, svetosti svojega življenja, velike preudarnosti v vedenju ter zaradi neutrudnega opravljanja pastoralnega poslanstva.” Kardinal Amato je še povedal, da je župnija Tronzano je resnično postala zgled skupnosti zaradi neizčrpnega in požrtvovalnega župnikovega poslanstva. V ostrih zimskih mesecih je s konjem prepotoval blatne podeželske ceste, da bi dosegel tudi najbolj oddaljene kmetije in poučil ljudi o veri.«

Dejavna ljubezen v središču njegovega duhovniškega srca
Na vprašanje, odkod je izviralo to njegovo izjemno delovanje, je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov odgovoril: »Iz dejavne ljubezni. Kontemplacija Kristusove ljubezni v Evharistiji in adoracija Najsvetejšega sta ohranjali njegovo duhovno vnemo. Dejavna ljubezen je bila v središču njegovega duhovniškega srca. Iz zelo žive evharistične pobožnosti je izhajala tudi odločitev, da je dovolil, da so desetletni otroci lahko pristopili k obhajilu, kar takrat ni bilo v navadi. Na ta način je otroke vzgajal za lepo evangeljsko življenje ter jih spodbujal, naj živijo kreposti in se tako borijo proti razvadam. Njegova dejavna ljubezen do bližnjih se je uresničevala v pomoči revnim, bolnim, zapornikom. Osebno je preverjal, v kakšnih situacijah se nahajajo potrebni, še posebej tisti, ki zaradi sramu niso želeli prositi za pomoč. Po smrti je vse svoje imetje zapustil župniji Tronzano, svojim župnikom, ubogim.«

Kaj novi blaženi pomeni za nas danes
Kardinal Angelo Amato je pogovor zaključil z razmišljanjem, kaj blaženi Giacomo Abbondo pove vsem nam danes: »Spodbuja nas, naj posnemamo sv. Pavla, ki je rekel: “Če oznanjam evangelij, to zame ni ponos. Naloženo mi je namreč kot nujnost: kajti gorje mi, če evangelija ne bi oznanjal … Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih zagotovo vsaj nekaj rešil. Vse pa delam zaradi evangelija, da bi dobil svoj delež pri njem.” (1Kor 9,16.22-23)
Vir