V Palermu (na Sicíliji, v Italiji), blaženi Jakob Cusmano [kusmáno], duhovnik, ki je ustanovil Misijonski inštitut služabnikov in služabnic, slaven po izredni ljubezni do ubogih in bolnih.
Vir
»Prepustimo se Bogu, ki ve, kako nas mora voditi, da bomo v sebi uničili starega in zgradili novega človeka. Popolnoma se moramo izročiti v Božje roke in se ne bati zla; ni samo kolera tista, ki nam lahko vzame življenje, saj lahko vsak trenutek umremo za različnimi boleznimi ali nesrečami; vsak od nas bo umrl, ko bo moral umreti, in za tisto boleznijo, ki mu jo bo poslal Bog. Prepustimo se zato Božjim rokam, ki so naša večna zaščita, in mirno pojdimo dalje.«
Ime: Izvor imena Jakob ni jasen; izhaja iz latinščine oz. grščine in hebrejščine, pomenilo pa naj bi: »On drži za peto«, pomeni lahko tudi »Bog naj varuje«.
Rojen: 15. marca 1834.
Kraj rojstva: Mesto Palermo v južni Italiji.
Umrl: 14. marca 1888 v rojstnem mestu Palermo.
Družina: Rodil se je v bogati meščansko-kmečki družini. Bil je četrti od petih otrok očeta Jakoba in matere Magdalene, roj. Patti. Imel je še starejšo sestro Vincencijo, brata Petra in Jožefa ter sestro Jožefino. Mati mu je umrla za kolero, ko je imel komaj tri leta, tako da je zanje skrbela Vincencija.
Mladost: Bil je pobožen otrok in že od otroštva dalje je kazal skrb in pozornost do ubogih. Domači so morali zato pred njim zaklepati oblačila in stvari, saj je vse, kar je našel, razdal ubogim, ki so potrkali na vrata njihovega doma.
Študij: Med letoma 1841 in 1851 je bil dijak v jezuitskem kolegiju v Palermu, kjer se je navduševal nad misijonskim delom. Leta 1851 je začel s študijem na Kraljevi univerzi v Palermu, kjer je diplomiral iz medicine in kirurgije.
Službovanje: Štiri leta je kot zdravnik deloval v Palermu in bližnji vasici San Giuseppe Jato, kjer je imela njegova družina obsežne posesti, ki jih je upravljal po smrti očeta. Za zdravljenje od revnih nikoli ni zahteval plačila, pa tudi sicer je bil do svojih kmetov prijazen in ustrežljiv. Kljub temu da je kot zdravnik storil veliko dobrega, ga je ves čas preganjala misel, da bi storil še več in postal redovnik.
Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen 22. decembra 1860.
Duhovnik: Kot duhovnik je deloval v cerkvi »svetih štiridesetih mučencev« v okrožju Albergheria v Palermu. Kraj je po njegovi zaslugi postal središče dobrodelnosti, kjer so številni reveži dobili zatočišče in hrano. Jakob je na vse načine, tudi od vrat do vrat, zbiral sredstva zanje. Počasi so njegovemu zgledu začeli slediti številni sodelavci.
»Grižljaj«: Na večerji pri prijatelju ga je močno nagovorila gesta, kako so vsi za mizo, preden so začeli jesti, vzeli nekaj hrane od svojih jedi in jo dali na krožnik, postavljen sredi mize. To so nato postregli revežu, ki je potrkal na njihova vrata. To misel je povezal z evharistijo: »grižljajem«, ki povezuje revne in bogate. Po tem navdihu je leta 1867 začel z gibanjem »grižljaj, košček za revne«.
Skupnost: 23. maja 1880 je ustanovil skupnost »sester služabnic ubogih«, štiri leta kasneje skupnost bratov laikov služabnikov ubogih in 21. novembra 1887 še skupnost »misijonarjev služabnikov ubogih«, ki delujejo po župnijah, šolah, sirotišnicah in bolnišnicah.
Zavetnik: Svojega reda.
Goduje: 14. marca.
Beatifikacija: 30. oktobra 1983 ga je sv. Janez Pavel II. razglasil za blaženega.
Vir