blaženi Jožef (Giuseppe) Girotti – redovnik in mučenec

»… Na dvorišču sem takoj zagledal dominikanca. Šel sem in ga prosil, naj me spove. Bil je prvi duhovnik, s katerim sem po dolgih mesecih prišel v stik. Prišli so avtobusi, s katerimi so nas odpeljali do Bolzana. Oče Girotti je za trenutek okleval, preden se je povzpel. Odvrnil je pogled, Nemec pa ga je udaril in potisnil, da je padel. Pomagal sem mu in mu pobral očala. Zahvalil se mi je z nasmehom, ki ga ne bom nikoli pozabil. Eden njegovih nasmehov … Ko smo prispeli v Dachau, smo se morali zaradi dezinfekcije popolnoma sleči, najprej duhovniki. Oče Girotti je rekel: ‘Na deseti postaji križevega pota smo. Jezusu so slekli obleko.’« (oče Dalmasso, eden od sotrpinov)
IME: Jožef je svetopisemsko ime, izhaja pa iz hebrejskega imena s pomenom »naj (Bog) doda (potomstvo)«.
ROJEN: 19. julija 1905.
KRAJ ROJSTVA: Mesto Alba na severozahodu Italije.
UMRL: 1. aprila 1945 v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji.
DRUŽINA: Rodil se je v skromni, a delavni in spoštovani družini. Oče Celso in mati Martina, roj. Proetto, sta imela poleg najstarejšega sina Jožefa še Janeza in Mihaela.
ŠTUDIJ: 5. januarja 1919 je vstopil v dominikanski samostan v Chieriju, kjer je začel s študijem teologije in ga nadaljeval v Viterbu. Po posvečenju so ga poslali na nadaljevanje študija teologije v Rim, od tam pa na študij Svetega pisma v Jeruzalem, kjer je leta 1934 doktoriral.
SKUPNOST: 30. septembra 1922 je oblekel redovni habit in naslednje leto naredil prve zaobljube. Pridigarski red dominikancev je leta 1215 v Toulousu ustanovil sv. Dominik Guzman.
POSVEČENJE: V duhovnika je bil posvečen 3. avgusta 1930 v Chieriju.
SLUŽBOVANJE: Po končanem študiju je poučeval Sveto pismo v dominikanskem semenišču v Torinu. Leta 1938 so ga predstojniki zaradi njegovega »modernizma« in protifašističnih stališč prestavili v drug samostan, a so kmalu spoznali, da so mu storili krivico, in mu omogočili poučevanje v misijonskem kolegiju.
DELA: Izdal je komentarje Modrostnih knjig in preroka Izaija.
DOBRODELNOST: Ves čas svojega bivanja v Torinu je z veseljem in velikodušnostjo pomagal ubogim in delal med revnimi in ostarelimi v hospicu ter spovedoval in pridigal v Piedmonteseju.
JUDJE: Po nemški okupaciji leta 1943 je reševal Jude pred holokavstom z ureditvijo varnih skrivališč, izdajanjem lažnih dokumentov in reševanjem iz države.
ARETACIJA: 29. avgusta 1944 je bil izdan, nacisti so ga aretirali in zaprli najprej v Torinu in Milanu, od koder so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Gries v Bolzanu, 5. oktobra 1944 pa v Dachau.
USMRTITEV: Po vsej verjetnosti so ga v Dachauu usmrtili z injekcijo bencina.
ZADNJE BESEDE: Njegove zadnje zabeležene besede so bile: »Maranà thà. Pridi, Gospod Jezus.« Tovariši iz celice pa so nad njegovo ležišče zapisali: »Sveti Giuseppe Girotti.«
PRIZNANJE: Izraelska država mu je leta 1995 podelila priznanje »pravičnika med narodi« ter njemu v čast posadila drevo v Jeruzalemu.
ZAVETNIK: Profesorjev in šolarjev.
BEATIFIKACIJA: Za blaženega ga je 26. aprila 2014 razglasil papež Frančišek.
Vir

GODUJE: 1. aprila.