blaženi Karmen Martin Moreno in Amparo Carbonell – redovnici in mučenki

Moreno in CarbonellMed množico mučencev španske revolucije sredi tridesetih let 20. stoletja sta med 95 člani Salezijanske družine tudi dve hčeri Marije Pomočnice, s. Carmen Martin Moreno (1885-1936) in s. Amparo Carbonell (1893-1936). Življenje obeh je bilo preprosto, zaznamovano pa z vsakodnevnim prizadevanjem za zvest odgovor na Božji klic. V letu 1936 sta se znašli v isti skupnosti sester v Barceloni: s. Carmen je bila namestnica predstojnice, s. Amparo pa »deklica za vse«. Državljanska vojna je bila na vrhuncu. V mesecu juliju so izvedele, da je hiša v nevarnosti, zato so dekleta poslale domov, večina sester se je zatekla v varnejše predele ali pa so odpotovale v Italijo, s. Carmen in s. Amparo pa sta hoteli ostati, saj je bilo potrebno biti ob sestri, ki se je po operaciji raka ravno vrnila iz bolnišnice. 1. septembra so ju aretirali, 6. pa na mestnem hipodromu ustrelili. Skupaj s prvo skupino salezijanskih španskih mučencev sta bili proglašeni za blažene 11. marca 2001 in skupaj z drugimi obhajamo njun god 22. septembra.
Karmen Življenje s. Karmen in s. Amparo je bilo zelo preprosto, označevala pa ga je velikodušnost in razpoložljivost, da si dan za dnem prizadevata živeti odgovor, ki ga je v tistem trenutku pričakoval Bog od njiju.
Marija Karmen Moreno Benitez se je rodila v Villamartín (Cádiz) 24. avgusta 1885 v premožni in zelo verni družini. HMP je spoznala v Sivilji v zavodu, kjer je preživela nekaj časa potem, ko ji je umrl oče. Po zaobljubah leta 1914 je njeno življenje potekalo ob poučevanju, vodenju različnih ustanov in skupnosti, kjer je bila predstojnica. Po vsej verjetnosti so bila najbolj bogata leta, ki jih je v Valverde del Camino preživela skupaj z blaženo s. Evzebijo Palomino.
Marija Amparo Carbonell Munoz pa se je rodila 9. novembra 1893 v revni kmečki družini v Alboraya (Valencia). Obiskovala je šolo Hčera Marije Pomočnice blizu svojega doma. Njeni odločitvi za redovni poklic je zelo nasprotovala starejša sestra, ki se je tega pozneje zelo kesala. Prve redovne zaobljube je izpovedala leta 1923 in leta 1929 večne. Veliko je pretrpela zaradi bolezni, to pa ni upočasnilo njene velikodušne predanosti salezijanskemu poslanstvu.
Leta 1936 sta bili obe sestri v isti skupnosti: s. Amparo v vlogi hišne pomočnice, s. Karmen pa namestnica predstojnice.
MarijaHišo Sv. Doroteje v Barceloni je ustanovil don Bosko s finančno pa tudi duhovno podporo častitljive Božje služabnice Dorotee da Chopitea, ki je bila na družbeni lestvici zelo visoko, v svojem vsakdanjem življenju pa v popolnem evangeljskem slogu bolj revna kot kak kartuzijan.
Julija leta 1936, ko je bila državljanska vojna na višku, se je izvedelo, da je hiša v nevarnosti. Sestre, novinke in nekaj deklet, ki so bile še v zavodu, so iskale varnejšo nastanitev. Tiste, ki niso imele možnosti najti zatočišča pri sorodnikih ali zanesljivih družinah, je sprejel nek nemški protestant, velik prijatelj sester. Po 19. juliju jih je precej sprejelo ponudbo in so z dvema ladjama odpotovale v Italijo. S. Karmen in s. Amparo sta hoteli ostati, kljub temu, da sta se zavedali nevarnosti. Poskrbeti je bilo potrebno za eno od sester, ki je bila ravnokar operirana zaradi raka. Odpotovale naj bi pozneje.
1. septembra so bile vse tri aretirane in zaprte. Bolna sestra Carmen Xammar je bila pozneje izpuščena. Ob zori, 6. septembra so ju krvniki odpeljali na mestni hipodrom blizu morja. Morilski streli so dokončali delo. Popoldne še en mrtvaški obred: morilci so trupli odpeljali na univerzitetno kliniko, da bi bilo izdano potrdilo o smrti. Svojemu početju so hoteli dati pečat zakonitosti. Na dokumentu je morala biti diagnoza, potrjena s fotografijami. Te so ostale kot dokument njune daritve.
Ne ve se, kje sta trupli s. Karmen in s. Amparo, ve pa se, da se je takoj porodil sloves mučeništva, se razširjal med ljudstvom in kljuboval času vse dokler se ni začel postopek za priznanje njunega svetništva. Za blaženi ju je skupaj z drugimi španskimi mučenci proglasil Janez Pavel II. 11. marca 2001.
Vir