blaženi Mihael Avguštin Pro – redovnik in mučenec

blaženi Mihael Avguštin Pro - redovnik in mučenecOb spomladanskem mehiškem svetoletnem romanju je papež Janez Pavel II: 21. maja razglasil za svetnike 27 Mehičanov, med njimi tudi znanega patra Proja. Za blaženega pa je bil razglašen leta 1988. Kdo je bil pater Pro?

Rodil se je leta 1891 v kraju Guadalupe v osrednjem delu prostrane mehiške države. Pri dvajsetih letih je vstopil v jezuitski noviciat. Revolucionarno vrenje ga je leta 1914 prisililo, da se je umaknil v sosednje Združene države, in ga nadaljeval v jezuitski naselbini Los Gatos v Kaliforniji. Naslednje leto je v španski Granadi dokončal študij filozofije in retorike. Za eno leto so ga poslali še v Nikaragvo, nato pa je v Belgiji dokončal študij teologije. Mašniško posvečenje je prejel 30. avgusta 1925. V Belgiji se je seznanil z gibanjem mladih katoliških delavcev, žosizmom. Poleti 1926 se je vrnil v Mehiko, kjer se je prav tedaj začela verska vojna, guerra cristera.

Za razumevanje razmer naj omenimo, da je takratni mehiški predsednik Calles začel strogo izvajati tisti del mehiške ustave, ki je zelo omejil versko svobodo. Verno ljudstvo je najhuje občutilo določbe, po katerih so smeli duhovniško službo opravljati samo duhovniki, ki so imeli državno dovoljenje. Predvsem v srednjih in zahodnih pokrajinah so se kristjani uprli z orožjem in temu boju so rekli guerra cristera. Ustreljenih je bilo okoli 80 duhovnikov in redovnikov.

Med žrtvami je bil tudi jezuitski pater Mihael Avguštin Pro. V glavnem mestu je skrivaj maševal in delil druge zakramente. Ni se vtikal v politično in vojaško delovanje upornikov, sta pa v njihovih organizacijah delovala njegova brata Humberto in Roberto. Po napadu na predsednika države Alvara Obrera (bil je le laže ranjen) so zgrabili vse tri brate, čeprav niso sodelovali ne v pripravah ne v izvedbi atentata. Brez sodnega postopka, v katerem bi obdolženi bratje mogli dokazati nedolžnost, so jih skupaj z obema pravima atentatorjema 23. novembra 1927 ustrelili.
Znano je, da je pater Pro umrl z vzklikom: »Živel Kristus Kralj!« Postopek za njegovo beatifikacijo se je začel 11. januarja 1952. Prošnjo za začetek je podpisalo več kot sto škofov iz različnih držav Latinske Amerike.
Imena: Mihael, Mihajlo, Migel, Michel, Michael, Miha, Miho, Mišo, Miško, Mihaela, …
Vir

Mučenec v Mehiki
Mihael Avguštin ProMihael Auguštin Pro Juárez (1891-1927) je bil zato ker je bil duhovnik, ubit ob preganjanju Cerkve v času ko je bil predsednik Plutarco Elías Calles, ki je bil razjarjen nasprotnik Cerkve. Mihael se je rodil v Guadalupe de Zacatecas, kot sin rudarskega inžinirja. Večino svoje zgodnje izobrazbe je prejel prek inštruktorjev. Tako ob vstopu v Družbo Jezusovo še ni imel končane gimnazije in je imel sprva težave pri študiju. Pomanjkanje izobrazbe pa je nadomestil z velikim prizadevanjem v molitvenem življenju in trudu za svetost.
Mihael je imel redovne zaobljube avgusta leta 1913, ravno v času velikih napetosti v Mehiški zgodovini. General Venustiano Carranza in upornik Pancho Villa sta napadala Cerkev in kristjane, pustošila cerkvene zgradbe in mučila duhovnike in redovnike. 5. avgusta 1914 je skupina Carranzovih mož oplenila jezuitski noviciat in požgala knjižnico. Rektor se je zavedal, da se bo stanje samo še poslabšalo, zato je dejal vsem jezuitom, naj si poskušajo poiskati način, da pridejo prek meje v Združene države in naprej v Kalifornijo, kjer so tamkajšnji jezuiti ponudili stavbe pri Los Gatos za bogoslovce begunce iz Mehike. Mihael je tja prispel 9. oktobra in ostal eno leto. Nato je odšel na študij filozofije v Španijo. Leta 1920 je odšel poučevat v Nikaragvo, nato pa se je vrnil v Španijo na študij teologije. Leta 1924 je odšel v Belgijo, da bi dokončal teologijo in študiral sociologijo. Zanimal se je za delavsko gibanje in se želel pripraviti na vrnitev v domovino. Leta 1925, ko se je preganjanje v Mehiki pod Elíasom Callesom zaostrilo, je bil Mihael posvečen v duhovnika.
Mihael Avguštin ProPater Mihael ni imel težav pri vrnitvi v domovino junija leta 1926. Konec julija pa je vlada prepovedala vsako javno bogoslužje in zaprla cerkve. Vsak katoliški duhovnik je postal preganjan zločinec. Verni Mehičani pa so kljub temu želeli prejemati zakramente in Mihael je skrivaj nadaljeval s svojim služenjem. V različnih predelih Mexico-City-ja je osnoval postojanke in jih redno obiskoval. Navadno je živel pri svojih domačih, ki so se preselili v Mexico City, imel pa je tudi nekaj drugih krajev, kamor se je lahko zatekel. Dva njegova brata sta mu pomagala tako, da sta tiskala in razdeljevala literaturo za Ligo za obrambo vere. Mlad jezuit je neustrašeno opravljal svoje duhovniško poslanstvo do leta 1927.
V nedeljo 13. novembra leta 1927 se je zgodil poskus atentata na generala Alvaro Obregón z bombo, ki je eksplodirala, ni pa ubila generala. Ne Mihael ne njegova brata niso imeli nič pri napadu. Eden od njiju pa je bil prejšnji lastnik avta, s katerim je bil izveden napad, in ga je le nekaj dni pred napadom prodal. Bratje so se odločili, da bi bilo bolj varno, če Mehiko zapustijo, vendar je policija, še preden so uspeli odpotovati, obkolila hišo, kjer so se nahajali in vse tri brate aretirala. Pravi napadalec, Luis Segura, se je predal policiji, ko je slišal, da je bil priprt in obtožen pater Mihael Pro. Predsednik Calles pa je kljub temu, da je bil pravi napadalec v zaporu, hotel z obsodbo jezuita posvariti morebitne nasprotnike. 22. novembra je svoje prijatelje za naslednji dan povabil na izvršitev smrtne obsodbe posebne vrste.
Vojaki so 23. novembra nič hudega slutečega jezuitskega duhovnika pospremili na jetniško dvorišče. Ko je opazil gledalce in skupino strelcev je zaprosil za nekaj trenutkov molitve. Odklonil je pokrivalo za oči, ko so mu ga ponudili. Z rožnim vencem v roki je stal pred strelskim zidom in stegnil roke v znamenje križa. Ko je padel ukaz za strel je vzkliknil: “Vivo Cristo Rey!” (Naj živi Kristus Kralj!). Njegov brat Humberto je bil usmrčen pozneje istega dne, Roberta so v zadnjem trenutku pomilostili. Istega dne je bil ustreljen tudi Luis Segura. Mihaelov oče je zaprosil za telesa umrlih sinov in jih v domači hiši položil na mrliško posteljo, kamor so ju kot mučenca prišli pogledat tisoči delavcev in vojakov.
Vir