blaženi Mihael Gebre – duhovnik, mučenec

Mihael GhebreImena: Mihael, Miha, Mihec, Miho, Mišo, Miško, Mihol, MIki, Mik, Mihaela, …
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji je 65 cerkva sv. Mihaela.
Živel je od leta 1788 do 1855, vendar so življenjepisni podatki nezanesljivi. Rodil naj bi se v kraju Nefsie v Etiopiji. Že od rojstva je bil slep na levo oko. Obiskoval je koptske samostanske šole in postal menih v samostanu Mertul’e Mariam. Bil je odkritega značaja in vedno je iskal resnico.
Deloval je v več samostanih, dokler se ni končno naselil v etiopskem mestu Gondarju. Cenili so ga kot profesorja jezikov in poznavalca vzhodnih meniških zakonov. Med njegovimi učenci je bil tudi prihodnji neguš Atje Janez III. (umrl leta 1853), ki je pozneje prestopil v katoliško vero.
Etiopija je bila že deset let brez vrhovnega verskega poglavarja, ki so ga imenovali abuna. Leta 1841 naj bi posebna delegacija obiskala koptskega patriarha Petrosa v Kairu, da bi jim posvetil novega abuna. V tej delegaciji je bil tudi Gebre. Poslanstvo je obiskalo tudi Italijo, kjer ga je sprejel papež Gregor XVI., in Sveto deželo. Gebre je tako prišel v stik s katoliško vero, ki jo je želel spoznati. Leta 1844 je postal katoličan.
Začel je sodelovati s sv. Justinom de Jakobisom (goduje 31. julija) pri vzgoji bodočih duhovnikov v semenišču Gvala. Ko je novi abuna Sal’ama zvedel, da je v deželi katoliški škof, je začel preganjati katoličane. Položaj se je še poslabšal, ko je v začetku leta 1850 odpadel od katoliške vere opat Valda Kyros. Škof Justin de Jakobis je tedaj v mestu Alitijena Mihaela Gebreja posvetil v duhovnika »pod naslovom uboštva v redu sv. opata Antona«. Zaradi dvoma o veljavnosti njegovega krsta so ga potem znova pogojno po-svetili v letu 1854.
  Mihaela Gebreja so isto leto prvič zaprli. Spustili so ga po posredovanju rasa Ubijeja, njegovega nekdanjega učenca. Istega leta je abuna Sal’ama sestavil posebno izpoved vere, ki so jo morali vsi javno izpovedati. Majhna skupina katoličanov pa je to odklonila.
Takrat se je začelo za Mihaela obdobje zasliševanj in mučenj za vero. V tej preizkušnji so ga krepila pisma sv. Justina de Jakobisa, zaprtega v neki drugi ječi. Rablji so nasproti Mihaelu pokazali še posebno zagrizenost. Drugi jetniki so bili izpuščeni (sv. Justin pregnan), le Mihael je še ostal v ječi. Kljub rahlemu zdravju so ga prisilili, da se je udeležil nekega vojaškega pohoda, na katerem je od izčrpanosti umrl.
Papež Pij XI. ga je 3. oktobra 1926 razglasil za blaženega.
Goduje 14. julija, ponekod 1. septembra.
Vir