Na isti zloglasni ladji “Deux Associés – dva zaveznika”, kakor je umrl p. Janez – Alojzij, se je nahajal tudi p. Protazij Bourdon. Rodil se je 3. aprila 1747 v dobro stoječi družini. Oče je bil kolar. Dobra krščanska vzgoja ga je kot dvajsetletnega privedla med kapucine v Bayeux. Leta 1775 je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v raznih samostanih. Bil je zelo spoštovan zaradi svojega obširnega znanja. Leta 1789 je bil provincialov tajnik in gvardijan v Sotteville blizu Rouena.
Ob koncu avgusta 1791 so revolucionarji naredili preiskavo samostana. Zahtevali so prisego na ustavo. Vsa samostanska družina je to odklonila, zato je bila 26. avgusta 1791 izgnana iz samostana in postavljena na cesto.
P.Protazij je hotel uiti pregnanstvu in se je skrivaj nastanil pri nekem gospodu. Redno je tudi skrivaj maševal. Ni čudno, da so p. Protazija odkrili zaradi njegove verske vztrajnosti in so ga 10. aprila 1793 prijeli in zaslišali. Listina o tem zaslišanju je še ohranjena. P. Protazij je izpovedal, da zavrača prisego, da hoče še naprej živeti redovno življenje in da ne bo za nobeno ceno izdal drugih oseb. Pri hišni preiskavi so našli neka pisma in knjige, zaradi katerih so ga zaprli v bivše semenišče, ki je tedaj služilo za zapor. Po razsodbi 10. januarja 1794 pa je bil obsojen na izgon v francosko Gvajano, zato ker je maševal in hranil sumljivo literaturo.
Dne 9. marca 1794 so ga odpeljali iz Rouena v Rochefort, kamor je prišel 12. aprila. Pri osebni preiskavi so mu vzeli uro in neko škatlo (verjetno evharistično kustodijo) in 1303 franke. Vkrcali so ga na omenjeno ladjo, kjer je doživljal usodo drugih zapornikov.
Po štirih mesecih tega groznega življenja na ladji je p.Protazij ponoči med 23. na 24. avgustom 1794 umrl zaradi nalezljive bolezni, verjetno tifusa. Star je bil 47 let.
Nekdo, ki ga je preživel, je dal pozneje o njem tole izjavo: “P. Protazij je bil zelo zaslužen redovnik. Lahko bi poveličeval njegove iniciative v prid odpeljanih bratov, kot tudi njegove fizične in moralne sposobnosti, zlasti še njegovo trdnost v veri, razsodnost, uravnovešenost, urejenost in vse druge krščanske in redovne kreposti.”
Pri sidrih daleč na morju pred Rochefortom [rošfórom] pri obali Francije, blaženi Janez (Protásij) Bourdon [burdó], duhovnik in mučenec iz kapucinskega reda, ki je v času francoske revolucije skupaj z več drugimi duhovniki padel v ujetništvo, prinašal sojetnikom tolažbo, dokler ga ni uničila okužba.
Vir