blaženi Reginald Orleanski – duhovnik in redovnik

Reginald

Za blaženega Reginalda ne vemo zagotovo, kje je rojen, najverjetneje pa je bilo to v orleanski škofiji. Rodil se je leta 1180. Zagotovo vemo, da je bil profesor prava na Pariški univerzi in dekan kolegijatne cerkve St. Aignan. Leta 1218 je odšel v Rim s spremstvom svojega škofa Manassea II. Seignelaiskega. Končni cilj potovanja je bila Sveta dežela. V Rimu se je spoznal s kardinalom Hugolinom, kasnejšim papežem Gregorjem IX. preko njega pa še s svetim Dominikom.
Evangelijsko uboštvo, močno poudarjeno v novoustanovljenem dominikanskem redu, ki je ob frančiškanskem glavni  beraški red, je močno delovalo na pariškega profesorja prava. Videl je razkorak med svojim precej bogatim življenjem in priporočilom uboštva IV. lateranskega koncila, ki je bil sklican pred komaj 3 leti. V času svojega bivanja v Rimu je Reginald močno zbolel in bil na robu groba. V tem stanju ga je obiskal sv. Dominik in ga povabil naj sledi Kristusovem uboštvu in postane redovnik. Na posredovanje in priprošnjo Presvete Device je ozdravel in se odločil, da se bo po vrnitvi iz Svete dežele vojskoval za Kristusa v dominikanskem redu.
Decembra leta 1218 je sv. Dominik poslal Reginalda kot svojega vikarja v Bologno. V tem mestu je s svojo zgovornostjo mnoge študente, pa tudi nekatere profesorje pritegnil v dominikanski red. Sveti Dominik je Reginaldu zelo veliko zaupal, zato ga je leta 1219 poslal v samostan Sv. Jakoba v Parizu, da poživi tamkajšnjo skupnost. V Parizu se je ponovilo dogajanje iz Bologne. Reginald je spet za svoje delo navdušil mnoge mlade. To se je zgodilo v zelo kratkem času, saj je bil 1. februarja leta 1220 že mrtev. Novica o njegovi smrti je močno zadela sv. Dominika, a je bil potolažen nad dejstvom, da je Reginald umrl z nasmehom na ustnicah, srečen, ker je sprejel evangelijsko uboštvo. O njegovi govorniški spretnosti piše Jordan Saksonski naslednje: “Njegova zgovornost in govor sta bila polna ognja, kot kakšna bakla pa je znal vžgati srca poslušalcev. Malo jih je bilo tako trdega srca, da bi se lahko uprli temu ognju. Videti je bil kot drugi Elija.”
Blaženi Reginald je pokopan na benediktinskem pokopališču v Parizu, imenovanem Notre Dames des Champs.  Njegovo starodavno češčenje mu je v preteklem stoletju tudi uradno leta 1875 priznal papež Pij IX.
Vir