blaženi Stanislav Frančišek (Stanley Francis) Rother – duhovnik, misijonar in mučenec

25. septembra 2017 je bil v Oklahoma Cityju za blaženega razglašen duhovnik Stanley Francis Rother. Gre za»zgodovinski dogodek ne samo za nadškofijo Oklahoma City, ampak tudi za katoliško Cerkev v Združenih državah Amerike«, kot je med homilijo dejal kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je tudi vodil obred beatifikacije. Stanley Francis Rother je tako prvi beatificirani duhovnik misijonar in mučenec Združenih držav Amerike.

Janez Pavel II. je med svojim apostolskim potovanjem v Gvatemalo, februarja 1996, navedel 78 oseb, ki se jih je takrat smatralo za mučence vere. Na zadnjem mestu tega dolgega seznama je bil tudi Stanley Francis Rother. V Gvatemali je bil misijonar v obdobju velikih socialnih in političnih nemirov. Živel je kot »popoln Kristusov učenec«, delal je dobro ter med ljudmi sejal mir in spravo. Žal je njegova takojšnja nagrada te dežele bila»preganjanje in krvava smrt«, je dejal kardinal Amato.

Rother se je rodil v kmečki družini in že od malih nog poznal trdo delo, povezano z obdelovanjem zemlje. V semenišču je prišla do izraza njegova ročna spretnost: opravljal je vrtnarska dela, popravljal in vzdrževal različne stroje ter bil vešč tehničnih opravil. Vsi so ga občudovali zaradi njegove»razpoložljivosti za pomoč in sodelovanje, delavnosti, preudarnosti, človeške celovitosti, molitvenega življenja in gorečnosti za duše«. Vse te značilnosti so bile del njegovega mladega življenja. Na eni od podobic, ki si jih je izbral za duhovniško posvečenje, je bil napis Blagoslavljati, krščevati, žrtvovati, voditi, pridigati. Na neki drugi pa se je odločil za besede svetega Avguština:Za svoje dobro sem kristjan, za dobro drugih sem duhovnik.

Junija 1968 je postal kaplan v misijonu Santiago Atitlán v Gvatemali. Tamkajšnje prebivalstvo je bilo večinoma sestavljeno iz indijancev tzutuhil, potomcev majev. Mnogo let pozabljena skupnost je živela na videz katoliško vero, ki pa je bila zelo sinkretistična. Ljudje so trpeli za različnimi boleznimi in podhranjenostjo. Oklahomski misijonarji so zato zasnovali program verske vzgoje in tudi družbene formacije. Rother si je močno prizadeval, da bi se naučil njihov jezik in bi tako lahko v njihovem jeziku pridigal. Redno je obiskoval poročene pare, krščeval je otroke in zanje imel katehezo. Njegovo pastoralno delo je rodilo sadove: tisoč krstov na leto, več sto porok, prva obhajila in redno obiskovanje svetih maš. Neutrudno je pomagal ljudem med uničevalnim potresom leta 1976. Pogumno se je spuščal med razvaline, da bi pomagal najrevnejšim ljudem. Vlačil jih je izpod ruševin in jih na ramenih odnašal na varno. Kardinal Amato je izpostavil, kako velika je bila njegova ljubezen do ljudi v stiski in izključenih. Spomnil je na Nicolasa, ostarelega tzutuhila, revnega in samega, ki je z njim vsak dan kósil v župnišču. »Zares je bil velik v spoštovanju in ljubezni, ki ju je mladi misijonar izkazoval do staroselcev, ti pa so mu to vračali z občudovanjem in sinovsko naklonjenostjo,«  je povedal kardinal.

V letih med 1978 in 1981 je v Gvatemali prišlo do mnogih primerov ubojev novinarjev, kmetov, katehistov, duhovnikov, ki jih je komunistični sistem po krivičnem obsodil. Za Cerkev je to bil »čas krvavega preganjanja«.  Rother se je zavedal nevarnosti in se je »pripravljal na mučeništvo«. Gospoda je prosil za moč, da bi ga lahko sprejel brez strahu. Nadaljeval je s pridiganjem evangelija ljubezni in nenasilja. Žal pa sta njegovo vztrajanje v misijonu ter pomoč, ki jo je nudil vdovam in otrokom, bili označeni kot prevratniško dejanje. Rother je bil »človek plemenitega srca. Ni si prizanašal v usmiljenju do grešnikov. Dolgo je spovedoval in poslušal skesance«. Tako jim je hotel pokazati, da jim je Bog odpustil in da tudi oni morajo odpustiti drugim.

Pred ugrabitvami, uboji in nasiljem se je Rother čutil »nemočnega, saj z besedami sprave in odpuščanja ni mogel spremeniti razmer. V tišini je pogosto jokal.« Amato je spomnil, kako je na vprašanje neke redovnice, kaj naj storijo, če ga ubijejo, odgovoril: »Dvignite prapor vstalega Kristusa.«

Rother je bil ubit z dvema streloma v glavo, 28. julija 1981, okoli enih ponoči. Ravno tisto jutro bi »pogumen misijonar moral iti v državno bolnišnico v kraj Sololá, da bi daroval kri pacientu, ki je čakal na operacijo«.Njegovo truplo so prepeljali v domovino, medtem ko so v kraju Atitlán v tleh cerkve ostali srce in z njegovo krvjo prepojeni povoji. Kardinal Amato je še izpostavil, da je bolečina njegovih vernikov bila zelo velika, predvsem med staroselci tzutuhil, ki so za njim jokali kakor za očetom, ki je govoril njihov jezik. Uboj Rotherja je bilo mučeništvo iz sovraštva do vere.
Vir