blaženi Štefan (Ištvan) Sandor – redovni brat in mučenec

blaženi Štefan (Ištvan) Sandor - redovni brat in mučenecV soboto 19. oktobra 2013 je bil v Budimpešti razglašen za blaženega salezijanec pomočnik Štefan Sándor. Rodil se je 26. oktobra 1914 v Szolnoku, iz sovraštva do vere pa so ga ubili 8. junija 1953 v Budimpešti. Don Boska je spoznal po Salezijanskem vestniku in salezijanska karizma ga je takoj prevzela.

Leta 1936 je bil kot aspirant sprejet v salezijansko ustanovo Clarisseum v Budimpešti. V tiskarni »Don Bosko« je opravil tečaj za tiskarskega tehnika. Vstopil je v noviciat, a ga je moral zaradi vpoklica v vojaščino prekiniti. Po letu dni se je ponovno vrnil v noviciat. Prve redovne zaobljube v salezijanski družbi je izpovedal 8. septembra 1940 kot sobrat pomočnik.

Poslanstvo je nadaljeval v Clarisseumu, kjer se je vključil v poučevanje strokovnih predmetov. Odgovoren je bil za asistenco v oratoriju in spodbujal gibanje Katoliške delavske mladine. Ob koncu druge svetovne vojne se je vključil v materialno in moralno obnovo družbe, zlasti se je posvetil najrevnejšim mladim, ki jih je zbiral in poučeval za strokovne tiskarske poklice.

Ko je država leta 1949 pod Mátyásom Rakosijem zaplenila cerkveno premoženje in se je začelo preganjanje katoliških šol, je Sándor skušal rešiti, kar se je dalo. Redovniki so razpršeni ostali brez vsega. Tudi Štefan je moral zapustiti tiskarno – ki je bila tedaj zelo znana – in »izginiti«. A namesto da bi poiskal zatočišče v tujini, je ostal doma in nadaljeval delo za mlade. Uspelo mu je dobiti službo v tovarni čistil, kjer je neustrašeno in skrivaj nadaljeval svoj apostolat, zavedajoč se, da je bila taka dejavnost najstrožje prepovedana. Julija 1952 so ga prijeli na delovnem mestu in od takrat ga sobratje niso več videli. Uradni dokument potrjuje proces in obsodbo na smrt z obešanjem 8. junija 1953.

Novi mučenec Štefan Sándor, salezijanec pomočnik, sije kot pričevalec in priprošnjik, ki je po don Boskovem zgledu mladim z dobrotljivo vzgojo podaril Evangelij veselja in za to daroval svoje življenje.
Vir

Salezijanci laiki, kot se tudi imenujejo salezijanski sobratje pomočniki, so se v soboto veselili ob novem blaženem madžarskem salezijancu pomočniku, mučencu Štefanu Sándorju.
Ob tej priložnosti so se zbrali predstavniki salezijancev laikov iz večine evropskih držav, od Iberijskega do Apeninskega polotoka, nemško govorečih in večine slovanskih dežel, na svojem prvem tako velikem srečanju v majhnem kraju Pélifőldszantkeresztu blizu Budimpešte. Skoraj 80 udeležencev je tri dni, kljub jezikovnim oviram in najrazličnejših strokovnih usmeritev, preživelo v veselem bratskem druženju, ki izhaja iz salezijanske karizme v don Boskovem duhu.
Iz slovenske salezijanske province so se srečanja udeležili trije sobratje pomočniki, Janez Krnc in Marko Suhoveršnik iz Veržeja, Sebastjan Bekes z Rakovnika v Ljubljani in pripravnik za vstop v noviciat Vilmoš Švarc iz Mužlje v Vojvodini, kjer prav tako delujejo salezijanci pod okriljem slovenske province.
Na srečanju so pobliže spoznali lik novega blaženega Štefana Sándorja, ki ga je predstavil postulator salezijanske družbe Pierluigi Cameroni.
Izpostavil je njegovo dosledno zvestobo posvečenemu redovnemu življenju v vseh okoliščinah, ki so ga preizkušale med služenjem vojaškega roka kot na fronti, še najbolj pa v povojnih letih preganjanja in zapora vse do izvršitve smrtne kazni.
Marek Chrzan, pokrajinski svetovalec v vrhovnem vodstvu salezijancev, ki je trenutno tudi na rednem obisku med salezijanci v Sloveniji, je predstavil stanje salezijanske družbe in sobratov pomočnikov v Evropi.
Največ pomočnikov je v Španiji in Nemčiji, ker imajo salezijanci tudi največ strokovnih in socialnih ustanov. Drugače je v nekdanjih komunističnih državah, kjer se še vedno ohranja preveč »klerikalna« podoba salezijanske družbe, saj je salezijansko karizmo težko razvijati v organizacijsko in finančno preveč zahtevnih strukturah. Zato si tudi poklic salezijanca laika počasi in težko utira nove poti, kako živeti to dimenzijo enega in istega salezijanskega poklica v občestvu s sobrati duhovniki.
Udeležence sta nagovorila še člana vrhovnega vodstva salezijancev, delegat za formacijo Francesco Cereda in vrhovni ekonom, tudi salezijanec pomočnik, Jean Paul Muller.
Prvi je orisal pot in napore ustreznega oblikovanja salezijanca pomočnika, kot ga je želel že sam don Bosko,a se je v zgodovini salezijanske družbe na največkrat pozabilo. Vrhovni ekonom pa je zelo konkretno predstavil življenje v uboštvu in pokorščini, saj imajo sobratje pomočniki največ opravka z zemeljskimi dobrinami, upravljanjem in vodenjem šolskih in socialnih ustanov.
Najlepše dejanje srečanja pa je bil zaključek, ko so se udeležili beatifikacije svojega sobrata Štefana Sandorja na trgu pred budampeštansko stolnico sv. Štefana.
Slavje, ki se ga je udeležilo več kot 6.000 ljudi, madžarski predsednik János Áder in mnogi člani diplomatskega zbora, vsi madžarski škofje in škofje iz tujine, tudi Peter Štumpf iz Murske Sobote in salezijanski inšpektor Janez Potočnik s sobrati pomočniki, vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chávez, člani salezijanske družine, prefekt kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato, je vodil madžarski primas kardinal Péter Erdő.
Kardinal Angelo Amato, ki je v imenu papeža Frančiška uradno razglasil novega blaženega, je poudaril njegovo zvestobo salezijanskemu poklicu, predanost poslanstvu mladim in zvesto hojo za Jezusom.
Mladi in člani salezijanske družine so skupaj z vrhovnim predstojnikom Pascualom Chávezom in sobrati pomočniki iz vse Evrope  nadaljevali praznovanje razglasitve salezijanca pomočnika Štefana Sándorja v popoldanskem programu v pesmi in plesu. V nagovoru je vrhovni predstojnik izpostavil trojno zahvalo madžarskemu ljudstvu v tem letu: za sprejem don Boskovih relikvij, za 100-letnico salezijanske navzočnosti med njimi in za dar novega blaženega salezijanca pomočnika Štefana Sándorja, ki je zgled pristnega redovnega življenja, vzgoje in evangelizacije mladih in uresničevanja evangelija v vsakdanjem življenju.
Vir