Japonski mučenec Vincencij Caun (1579–1626) je bil s patrom Frančiškom Pacheco in skupino drugih jezuitov aretiran v času velikega preganjanja kristjanov na Japonskem v začetku sedemnajstega stoletja. Vincencij je se je rodil v plemiški korejski družini. Med vojno z Japonsko so ga ujeli, zaprli in odpeljali na Japonsko. Tam so ga poslali k jezuitom, da bi ga ti vzgojili. S trinajstimi leti je bil krščen, nato je študiral v jezuitskem semenišču v Arimi. Postal je katehist in bil dodeljen za pomoč patru Janezu Krstniku Zolaju, ki naj bi ustanovil misijon v Koreji. Leta 16312 je odšel sam in pešačil vse do Pekinga, potem pa mu ni uspelo priti nazaj v svojo domovino. Preden se je vrnil nazaj na Japonsko, da bi pomagal patru Zolaju se je naučil brati in pisati kitajsko. Zelo se je izkazal pri delu tako s Korejci in Kitajci, kot z Japonci. Ko je bil med preganjanjem skupaj s patrom Zolajem aretiran, je v zaporu vstopil v Družbo Jezusovo. Več podatkov o njegovem mučeništvu je v življenjepisu blaženega Frančiška Pacheco.
Vir