blaženi Vladimir Ghika – duhovnik in mučenec

Vladimir GhikaPrefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato je 31. avgusta v Bukarešti razglasil za blaženega romunskega kneza in duhovnika mučenca mons. Vladimira Ghiko (1873–1954). To dejanje je imenoval »znamenje sprave in miru«, spominja pa na »žalostno preteklost, ki se ne sme nikoli več ponoviti«. Prispeva naj, kot tudi spomin na druge romunske mučence, k izgradnji »prihodnosti upanja, svobode in bratske skupnosti«.

Oče novega blaženega je bil romunski veleposlanik v Carigradu, kjer se mu je Vladimir rodil 25. decembra 1873. Leta 1878 se je družina preselila v Toulouse, kjer je Vladimir študiral pravo, študij je nadaljeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu, leta 1898 je na Angelicumu v Rimu doktoriral iz teologije.

Leta 1902 je kljub materinemu nasprotovanju prestopil iz pravoslavne v katoliško Cerkev. Iz obzirnosti do matere se je najprej odpovedal duhovništvu, do mašniškega posvečenja leta 1923 v Parizu je kot laiški misijonar deloval v Romuniji, Rimu in Franciji, v Bukarešti je ustanovil prve katoliške dobrodelne ustanove, med drugim zastonjsko ambulanto in sirotišnico.

Bil je tudi član papeškega odbora za evharistične kongrese. 3. avgusta 1939 se je vrnil v Bukarešto, med drugo svetovno vojno je pomagal preganjanim ljudem. Po koncu vojne je kmalu postal »sumljiv« zloglasni tajni obveščevalni službi Securitate, ker se ni strinjal z načrti komunističnih oblasti po ustanovitvi katoliške narodne cerkve brez povezave s papežem. 18. novembra 1952 ga je Securitate zaprla, hudo mučila in ga obsodila na tri leta zapora.

Umrl je 16. maja 1954 v zloglasnem zaporu Jilava zaradi posledic mučenja. Postopek za razglasitev za blaženega se je začel leta 2002. Papež Frančišek je 27. marca letos odobril odlok o njegovem povzdignjenju na oltar.
Postulator postopka za razglasitev za blaženega Francisc Ungureanu je o Ghiki dejal, da je bil osebnost, ki je »presegala zemljepisne in narodne meje«. Bil je duhovnik, spovednik, duhovni svetovalec, znanstvenik, diplomat, deloval je v najrazličnejših krogih od kronanih glav, državnikov, politikov, filozofov do umetnikov, pisateljev, teologov, pastoralno pa tudi med anarhisti, okultisti, homoseksualci in prostitutkami.
Vir