božja služabnica Cvetana Priol – laikinja in mistikinja

Cvetana PriolCvetana je bila v marsičem, ne nazadnje že po imenu, podobna sv. Tereziji Deteta Jezusa, saj je tudi sama čutila, da je njen poklic ljubezen. To je s svojim življenjem tudi več kot dovolj nazorno izpričevala. Veliko je trpela, bila goreča v apostolatu, ljubila Cerkev in globoko, mistično doživljala Boga. Tudi Cvetana je podobno kakor »Mala Cvetka« obljubila, da bo po smrti delila pomoč iz nebes ljudem na zemlji.
Ime: Dobila ga je po hčerki poganskega čarovnika v povesti »Darovana«, ki se je pokristjanila in se odpovedala svetu, da bi služila Bogu.
Rodila se je 19. februarja 1922 v Mariboru, umrla pa 11. avgusta 1973, prav tako v Mariboru.
Družina: Rodila se je v globoko verni družini. Njen oče Josip je bil direktor sadjarskega inštituta v Mariboru in svetovno znan strokovnjak na področju sadjarstva, mati Amalija Milena, roj. Ribarič, pa je bila uradnica. Bila je najstarejša, imela je še mlajši sestri Boženo in Nevenko.
Študij, poklic: Po končani osnovni šoli pri šolskih sestrah v Mariboru je maturirala na klasični gimnaziji, nato pa nadaljevala študij glasbe v Gradcu in Ljubljani. Poučevala je na glasbeni šoli v Mariboru in na domu ter vzgajala cerkvene organistke.
Duhovnost: Bila je žena globoke in trdne praktične vere. Bila je zelo požrtvovalna, veliko se je darovala za druge. Središče njenega življenja je bila evharistija, sveto mašo je zelo močno doživljala, brez obhajila pa ni mogla živeti. Zelo je častila tudi Marijo.
Apostolat: Že v gimnaziji je začela okoli sebe zbirati dekleta in jih navduševati za evangeljski apostolat. Njena dekleta so bila predhodnice današnjih katehistinj; Cvetana jih je poučevala in duhovno oblikovala.
Darovanje: 17-letna se je Cvetana v mariborski stolnici popolnoma darovala Bogu kot žrtev ljubezni. To daritev je kasneje še večkrat ponovila. Svoje življenje je Bogu darovala za Cerkev, duhovnike, misijone in za rešitev duš. Bog je njeno daritev sprejel in ji dopustil veliko telesnega in duševnega trpljenja.
Bolezni: Leta 1947 se je začel križev pot njenega življenja, saj je vse do smrti bolehala za najrazličnejšimi boleznimi, ki so se vrstile druga za drugo: pljučnica, vnetje rebrne mrene, jetika, vnetje ledvic, trebušna gripa, hude bolečine v želodcu, izrastki na dvanajsterniku …
Dela: Svojo življenjsko pot je Cvetana opisala v svojem dnevniku »Darovana«.
Zadnji zapis: »Mati, kako ti bom tedaj planila v objem in moje sreče ne bo konca! Tedaj mi bo vse jasno.«
Zavetnica: Nima še posebnega patronata.
Upodobitve: Na fotografijah vidimo preprosto dekle, kasneje ženo v zrelih letih resnega, a blagega obraza. Na freski na Kureščku je upodobljena kot dekle, ki prinaša polno naročje cvetja.
Postopek: Uradni postopek za beatifikacijo na škofijski ravni se je začel 1. marca 2003.
Goduje: Za zdaj je na krajevnem koledarju zapisana na dan svojega rojstva za nebesa, 11. avgusta.