Brezmadežno Srce Marijino – praznik

 Brezmadežno Srce Marijino - praznikMarijino brezmadežno Srce zavzema v fatimskem sporočilu središčno mesto. Pri drugem prikazanju, 13. junija 1917, je Marija rekla, da bo Jacinto in Frančiška kmalu vzela v nebesa.
Luciji pa je napovedala: »Ti pa ostaneš tu še nekaj časa. Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati češčenje mojega brezmadežnega Srca.
Tistemu, ki se ga bo oklenil, obljubim zveličanje. Te duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi bom krasila njegov prestol.« Lucija je tu dobila svojo življenjsko nalogo: razširjanje češčenja Marijinega brezmadežnega Srca.
Pri vsakem prikazanju je Marija pastirčke obsijala z odsevom neizmerne luči. Lucija je o namenu te luči zapisala: »Zdi se mi, da je bil namen te čudežne luči vliti v nas spoznanje in posebno ljubezen do Marijinega brezmadežnega Srca … Od tega dne naprej smo čutili v srcu bolj gorečo ljubezen do Marijinega brezmadežnega Srca.«
Jacinta je pogosto ponavljala: »Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje!« Pred odhodom v bolnišnico je Luciji naročila: »Še malo, pa pojdem v nebesa! Ti boš ostala in boš ljudem povedala, da hoče Bog vpeljati na svetu češčenje Marijinega brezmadežnega Srca.
Ko bo prišel čas za to, se ne skrij. Povej vsem ljudem, da nam Bog deli milosti po Marijinem brezmadežnem Srcu. Po njej naj prosijo za milosti, ker Srce Jezusovo hoče, da se ob njem časti Marijino brezmadežno Srce. Marijino brezmadežno Srce naj prosijo za mir, ker ga je Bog njej izročil.«
Češčenje Marijinega brezmadežnega Srca je po Božji volji sredstvo za rešitev ljudi za večno srečo, sredstvo, ki vodi k spreobrnjenju in svetemu življenju. Marija je to trem fatimskim otrokom razodela po videnju pekla v tako imenovanem drugem delu fatimske skrivnosti.

Lucija pripoveduje: »Kakor da bi hoteli prositi pomoči, smo prestrašeni povzdignili pogled k naši Gospe, ki nam je z dobroto in žalostjo rekla:
‘Videli ste pekel, kamor pridejo duše ubogih grešnikov. Da bi jih rešil, hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.’«
Marijino brezmadežno Srce bije za nas in nas hoče rešiti za večnost. Sveta nebesa se sklanjajo h grešni zemlji. V času prodiranja verske brezbrižnosti in nevere Devica Marija kliče vsemu svetu:
»Ljudje, zganite se! Je Bog! Je večnost! Ni vseeno, kako živite! Ne bodite zakopani samo v zemljo! Bog je usmiljen in pričakuje, da se spreobrnete in zaživite novo življenje!«
V Marijino srce se zabadajo trni, kar kaže, da z našo ljubeznijo ni vse v redu.

Srečujemo se z dejstvom greha. Človeštvo se je oddaljilo od Boga in je v nevarnosti večnega pogubljenja.
Mati vsega človeškega rodu je zanj zaskrbljena. Fatimska Marija nas opozarja, da smo v svoji pretirani zagledanosti v ta svet pozabili na poslednje reči.
Kar je Marija dosegla pri treh otrocih, bi rada tudi pri nas. Pastirčki so imeli stalno pred seboj nebesa kot svoj cilj. Za nebesa so z velikimi žrtvami reševali grešnike.
Posebna oblika češčenja Marijinega brezmadežnega Srca je izročitev temu Srcu.
Prav na podlagi fatimskega sporočila se je ta oblika češčenja zelo razširila.
Papež Pij XII. je leta 1942 ves svet posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu, papež Janez Pavel II. pa leta 1984 skupaj z vsemi škofi Rusijo, Cerkev in ves svet.
Praznujemo ga tretjo soboto po binkoštih.
Vir

Pet nagovorov o posvetitvi Marijinemu brezmadežnemu srcu