sveta Adelajda (Alice) – devica in redovnica

Adelhajda

V bližini Bonna, današnje nemške prestolnice, se nahaja Vilich, starodavna opatija benediktink. Slavna je zaradi opatinje sv. Adelajde (Adelhaide), ki je resda umrla na današnji dan leta 1015 v Kölnu, vendar je na lastno željo pokopana v klavzuri samostana Vilich. Vendar samo začasno. Ker je na njen grob prihajalo vedno več romarjev in motilo samostanski mir, so svetničino telo prenesli v cerkev. Častiti so jo začeli takoj po smrti, njen god pa obhajajo celo dvakrat v letu: danes in v osmini malega šmarna.
Adelhajda je bila hči Megengoza in Geburge, rodila pa se je nekje okoli leta 960, najverjetneje v dvorcu Gelderu. Še kot deklica je bila poslana k redovnicam sv. Hieronima v samostan Sv. Uršule v Kölnu, kjer se je odlikovala v pobožnosti in učenju. Ko ji je leta 977 brat Goffred padel v boju proti Čehom, so starši njegov del dediščine določili za gradnjo ženskega samostana v Vilichu pri Bonnu, Adelhaido pa postavili za prvo predstojnico. Čeprav je bila za to odgovorno in težko službo še premlada in neizkušena, pa se je kaj hitro pokazala povsem dorasla tej nalogi. Dosledno je vztrajala glede pobožnosti in študija v samostanu.
Po smrti svoje mame, ki je umrla nekje okoli leta 994, se spodbujena z milostjo, Adelhajda odloči v svojo skupnost uvesti redovna pravila sv. Benedikta. Še več. po letu dni in mnogih molitvah in pokorah, je Adelhajda svoj samostan prepustila vodstvu benediktink  v Kölnu. Kasneje je postala predstojnica tudi tega samostana in to na željo cesarja Otona III. V vodstvu obeh samostanov se je odlikovala z veliko preudarnostjo, energijo, ljubeznijo do sirot, v korist katerih je določila stalne dohodke. Bog jo je obdaril z različnimi darovi pa tudi z darom čudežev. Lepa redovniška duša, ki je duhovno obogatila dva samostana, zato ni čudno, da jo je pobožno ljudstvo kmalu po smrti pričelo častiti in iskati njeno priprošnjo. Njen lik so obravnavali razni življenjepisci tako, da o njej obstaja kar precej literature.
Vir