sveta Anastazija – mučenka

AnastazijaZavetnica proti boleznim glave in plučnim boleznim
Atributi: palma, meč, škarje, posoda z oljem za maziljenje
Imena: Anastazija, Asja, Asta, Nasta, Nastasija, Nastija, Nastja, Anastazij, Anastas, Anastazijan, …
Anastazija se je rodila v sredini 3. stoletja v Rimu. Po smrti krutega moža se je posvetila skrbi za kristjane po ječah. Ko so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizonoga, je odšla z njim do morišča, tam pa so prijeli tudi njo. Po dolgotrajnem mučenju so jo obsodili na smrt – poslali so jo na preluknjano ladjo, a se ladja ni potopila, zato so jo v Sirmiju sežgali. Na upodobitvah so prikazovali njeno mučeniško smrt. Na bronastih vratih cerkve sv. Marka v Benetkah je upodobljena kot oranta brez atributa.
Goduje 25. decembra.
Vir

Anastazija je od zgodnjega srednjega veka spadala med najbolj češčene svetnice, saj se njeno ime omenja tudi v litanijah vseh svetnikov ter v rimskem kanonu (prva evharistična molitev). Njeno življenje in mučeništvo je sicer prepleteno z legendami, kljub temu pa ostaja zgodovinsko jedro dovolj prepoznavno.
Ime: Anastazij razlagajo iz grške besede anastasis, ki pomeni »vstajenje od mrtvih«, pravzaprav »rojen na veliko noč«.
sveta AnastazijaRodila se je sredi 3. stoletja v Rimu, umrla pa okoli leta 304 v Sirmiju, danes Sremska Mitrovica v Srbiji.
Družina: Rodila se je v bogati rimski družini. Njen oče Pretestato je bil pogan, mati, po izročilu naj bi to bila sv. Fausta, pa jo je vzgajala v krščanski veri. Poročena je bila z nekim Publiom, grobijanom, ki jo je mučil in zapiral, a je k sreči kmalu umrl.
Duhovni voditelj: Anastazija je moč za premagovanje preizkušenj v zakonu našla v svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra), ki jo je v svojih pismih spodbujal in ji dajal nasvete.
Poslanstvo: Še ko je bil njen mož živ, se je Anastazija posvečala skrbi za kristjane po ječah. Z denarjem, ki ga je podedovala, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za duhovno in telesno oskrbo zaprtih kristjanov.
Mučeništvo: Anastazija je na morišče v Oglej spremljala svojega duhovnega voditelja Krizogona. Tam so prijeli tudi njo in jo v Sirmiju, ki je bil takrat prestolnica Ilirika, vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju, ki ga je prestajala brez besed, jo je sodnik obsodil na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo, a se ladja ni hotela potopiti, tako da so jo na koncu obsodili na smrt v ognju in jo v Sirmiju sežgali na grmadi.
Zavetnica: Priprošnjica proti boleznim glave (glavobol) in prsi, pljučnim boleznim; zavetnica mučencev, tkalcev in vdov, eksorcistov; je tudi zavetnica cenzure tiska (zato jo upodabljajo s škarjami) ter vseh tistih, ki trpijo za posledicami zastrupitev.
Upodobitve: Njeni atributi na upodobitvah so palma, meč, škarje in posoda z oljem za maziljenje. Upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt: kako je privezana na steber na grmadi.
Grob: Posmrtne ostanke Anastazije in drugih mučencev naj bi na svojem vrtu na otoku Palmaria pokopala Apolonija, od tam pa naj bi v 5. stol. njene relikvije prenesli v Carigrad. Le-te naj bi nato v 9. stol sv. Donat prenesel v Zadar, v njej posvečeno katedralo. Njene relikvije častijo tudi v Benediktbeuernu v škofiji Augs­burg, posvečene so ji tudi bazilike v Rimu, Veroni, Raveni.
Goduje: 25. decembra, v pravoslavni Cerkvi pa 22. decembra.
Pri nas: Pri nas ji je posvečena podružnica v župniji Brestovica pri Komnu.
Vir