sveta Anastazija – mučenka

sveta Anastazija - mučenkaZavetnica proti boleznim glave in plučnim boleznim
Atributi: palma, meč, škarje, posoda z oljem za maziljenje
Imena: Anastazija, Asja, Asta, Nasta, Nastasija, Nastija, Nastja, Anastazij, Anastas, Anastazijan, …
Anastazija se je rodila v sredini 3. stoletja v Rimu. Po smrti krutega moža se je posvetila skrbi za kristjane po ječah. Ko so Dioklecijanovi preganjalci prijeli njenega duhovnega voditelja Krizonoga, je odšla z njim do morišča, tam pa so prijeli tudi njo. Po dolgotrajnem mučenju so jo obsodili na smrt – poslali so jo na preluknjano ladjo, a se ladja ni potopila, zato so jo v Sirmiju sežgali. Na upodobitvah so prikazovali njeno mučeniško smrt. Na bronastih vratih cerkve sv. Marka v Benetkah je upodobljena kot oranta brez atributa.
Goduje 25. decembra.
Vir

Anastazija je od zgodnjega srednjega veka spadala med najbolj češčene svetnice, saj se njeno ime omenja tudi v litanijah vseh svetnikov ter v rimskem kanonu (prva evharistična molitev). Njeno življenje in mučeništvo je sicer prepleteno z legendami, kljub temu pa ostaja zgodovinsko jedro dovolj prepoznavno.
Ime: Anastazij razlagajo iz grške besede anastasis, ki pomeni »vstajenje od mrtvih«, pravzaprav »rojen na veliko noč«.
Rodila se je sredi 3. stoletja v Rimu, umrla pa okoli leta 304 v Sirmiju, danes Sremska Mitrovica v Srbiji.
Družina: Rodila se je v bogati rimski družini. Njen oče Pretestato je bil pogan, mati, po izročilu naj bi to bila sv. Fausta, pa jo je vzgajala v krščanski veri. Poročena je bila z nekim Publiom, grobijanom, ki jo je mučil in zapiral, a je k sreči kmalu umrl.
Duhovni voditelj: Anastazija je moč za premagovanje preizkušenj v zakonu našla v svojem duhovnem voditelju sv. Krizogonu (goduje 24. novembra), ki jo je v svojih pismih spodbujal in ji dajal nasvete.
Poslanstvo: Še ko je bil njen mož živ, se je Anastazija posvečala skrbi za kristjane po ječah. Z denarjem, ki ga je podedovala, si je od jetniških paznikov kupovala dostop do ječ in skrbela za duhovno in telesno oskrbo zaprtih kristjanov.
Mučeništvo: Anastazija je na morišče v Oglej spremljala svojega duhovnega voditelja Krizogona. Tam so prijeli tudi njo in jo v Sirmiju, ki je bil takrat prestolnica Ilirika, vrgli v ječo. Po dolgotrajnem mučenju, ki ga je prestajala brez besed, jo je sodnik obsodil na smrt. Poslali so jo na preluknjano ladjo, a se ladja ni hotela potopiti, tako da so jo na koncu obsodili na smrt v ognju in jo v Sirmiju sežgali na grmadi.
Zavetnica: Priprošnjica proti boleznim glave (glavobol) in prsi, pljučnim boleznim; zavetnica mučencev, tkalcev in vdov, eksorcistov; je tudi zavetnica cenzure tiska (zato jo upodabljajo s škarjami) ter vseh tistih, ki trpijo za posledicami zastrupitev.
Upodobitve: Njeni atributi na upodobitvah so palma, meč, škarje in posoda z oljem za maziljenje. Upodabljajo tudi njeno mučeniško smrt: kako je privezana na steber na grmadi.
Grob: Posmrtne ostanke Anastazije in drugih mučencev naj bi na svojem vrtu na otoku Palmaria pokopala Apolonija, od tam pa naj bi v 5. stol. njene relikvije prenesli v Carigrad. Le-te naj bi nato v 9. stol sv. Donat prenesel v Zadar, v njej posvečeno katedralo. Njene relikvije častijo tudi v Benediktbeuernu v škofiji Augs­burg, posvečene so ji tudi bazilike v Rimu, Veroni, Raveni.
Goduje: 25. decembra, v pravoslavni Cerkvi pa 22. decembra.
Pri nas: Pri nas ji je posvečena podružnica v župniji Brestovica pri Komnu.
Vir

V Rimu, spomin svete Anastázije, mučenke v Sirmiju (v Panoniji v današnji Hrvaški), v času cesarja Dioklecijana. Zaradi izpovedi vere je bila dolgo časa v ječi, nato je bila z dvestotimi možmi in sedemstotimi ženami prepeljana na otok Palmaria. Sama je pretrpela mučeništvo v ognju, ostali pa na razne druge načine.
Vir

Na božični praznik je na koledarjih tudi ime ANASTAZIJA. Ta svetnica je bila mučenka iz Sirmija (današnje Sremske Mitrovice), ki je dala svoje življenje za Kristusa med preganjanjem za časa cesarja Dioklecijana (ok. 302). Cesar Konstantin Veliki je dal njej na čast postaviti cerkev v Rimu, kjer je bila zelo češčena. Prišla je v mašni kanon in v litanije vseh svetnikov. Danes godujejo naše Anastazije, Nastje, Aste.
Vir