sveta Balbina – mučenka

Balbina        Zavetnica proti golši in drugim boleznim grla
        Atributi: križ in žezlo v obliki lilije, angel, verige
        Imena: Balbina
        Mučenka Balbina je ena najstarejših in skrivnostnih oseb Rimskih Passiones (poročila o mučeništvu), ki so na podlagi izročil nastala konec 5. ali v začetku 6. stoletja. Iz njih razberemo, da je bila hčerka mučenca Kvirina. Ta je zaprtega papeža Aleksandra prosil, naj ozdravi njegovo hčerko Balbino golše. Obljubil je, da se bo spreobrnil h krščanski veri. Papež mu je dal ovratnik, katerega je nosil kot obsojenec. S tem ovratnikom je šla Balbina k papežu. Dobila je njegove verige in videla dečka v nadnaravni svetlobi, ki ji je dejal: »Bodi zdrava in vztrajaj v svojem devištvu. Videla boš svojega ženina, ki je zate prelil svojo kri.« Kvirin je držal besedo in se dal krstiti z vso družino.
        Po očetovi smrti je devica Balbina kazala veliko pobožnost do ovratnika in do Aleksandrovih verig. Papež sam ji je tedaj naročil: »Nehaj poljubljati moje verige; bolj išči verige mojega gospoda Petra in jih poljubljaj.« Balbina je našla apostolove verige in jih izročila pobožni ženi Teodori, sestri mestnega prefekta. Samo po sebi je umevno, da je tu šlo za relikvije verig sv. Petra, ki jih je papež Silvester pozneje, ko je Cerkev v rimski državi dobila svobodo, shranil v istoimenski cerkvi, ki jo romarji pogosto obiskujejo.
        Balbina se je vrnila v ječo k papežu Aleksandru in njegovim tovarišem, da bi jo potrdili v veri. Tako je ostala pri njih. »Brezbožni« cesar Avrelijan (270-275) je poslal v ječo vojake, da so vse krščene kristjane odvedli k morju, jih spravil na staro ladjo, kjer so jim zvezali roke in obesili kamen okoli vratu ter ladjo pognali na odprto morje. Med temi kristjani je bila tudi Balbina.
        Poznejša poročila pravijo, da so kristjani našli trupla Kvirina, Balbine in še petih drugih mučencev ter jih pokopali v cerkvi sv. Balbine v bližini rimskega griča Aventina. Cerkev se tam omenja že proti koncu 6. stoletja. Kot verjetna veljajo poročila, da so pozneje njene posmrtne ostanke prenesli v Nemčijo in jih še danes hranijo v minoritski cerkvi sv. Pantelejmona v Kölnu. Na Nemškem je bilo češčenje te svetnice močno razširjeno. V Italiji ni ostalo omejeno samo na Rim. Njene relikvije hranijo tudi v cerkvi sv. Dominika v Bologni.
        Omenimo še, da tudi redovnice uršulinke pogosto nosijo ime te svetnice.
Vir