sveta Hadrijan in Evbul – mučenca

Hadrijan        Imena: Hadrijan, Hadrijana, Evbul, Adrijan, Adrian, Adriano, Jadranko, Jadran
Zgodovinar Evzebij iz Cezareje opisuje v 11. poglavju Knjige o palestinskih mučencih tudi junaško smrt mučencev Hadrijana in Evbula. Prvi je dal življenje za vero 5. marca, drugi pa 9. marca leta 310. Obeh se spominjamo na isti dan, ker sta skupaj prišla na pomoč svojim bratom po veri.
Omenjeno poročilo o njunem mučeništvu navaja, kako je bilo vse vznemirjeno zaradi nenavadnih dogodkov ob smrti in pokopu svetih Teodula in Julijane (v svetniškem koledarju se ju spominjamo 17. februarja). Tedaj sta Hadrijan in Evbul iz kraja, ki mu pravijo Bataneja (jugovzhodno od Cezareje) prišla k drugim spoznavalcem v Cezareji. Tudi njiju so pri mestnih vratih vprašali, čemu prihajata. Ko sta po pravici povedala, da prihajata na pomoč preganjanim kristjanom v tem mestu, so ju peljali k Firmilijanu. Ta ju je dal (tako kakor prejšnje kristjane) brez odloga trpinčiti in je nato razsodil, naj ju raztrgajo zveri.
Poročilo pravi dobesedno: »Ko sta pretekla dva dneva, so 5. dan meseca distra ali 3. dan pred marčnimi nonami (to je 5. marca 310) za prazniški dan Tihe (Tyche – latinsko Fortuna; po naše: Sreča), ki so ga v Cezareji praznovali, Hadrijana izpostavili levu, nato z mečem prebodli in usmrtili. Dva dni kasneje, za none, t. j. dan distra (torej 7. marca 310), je sodnik na Evbula dolgo pritiskal, naj daruje, da doseže svobodo, kakršno si oni mislijo; njemu pa je bila častna smrt za vero več ko minljivo življenje. Ko so ga bili izpostavili zverinam, je tudi on postal žrtev kakor prejšnji in kot zadnji med cezarejskimi mučenci zapečatil boje.«
Zgodovinar Evzebij omenja, kako je mnogo pozneje Previdnost brezbožne oblastnike kaznovala (Evzebij namiguje, da jih je dal usmrtiti cesar Maksimin Daja). Tudi Firmilijan, ki je tako divjal zoper Kristusove mučence, je z drugimi vred pretrpel smrtno kazen in pod mečem končal življenje. Godujeta 5. marca.
Vir