Rodila se je 7. julija 1859 v Rimu. V zgodnjem otroštvu je izgubila oba starša, zato je odraščala pri sestrah Hčerah krščanske ljubezni (usmiljenkah). Postala je vzgojiteljica, pri 21 letih pa je prosila za vstop v noviciat k sestram usmiljenkam v Sieni. Le-tega ni dokončala iz zdravstvenih razlogov, pa tudi zato, ker so sestre presodile, da ni primerna za njihovo skupnost. V sebi je čutila klic v redovništvo, zato je še naprej molila in iskala svojo pot. Ob koncu duhovnih vaj leta 1891 je za nasvet prosila voditelja, p. Luigia Tezza, ki mu je bila nekaj mesecev pred tem zaupana naloga, da ponovno vzpostavi kamiljanske tretjerednice. V Giuseppini, ženi molitve in daritve, je našel primerno osebo za ustanoviteljico nove skupnosti, ki se je posvečala bolnícam, tudi na domu. Kljub temu, da se je skupnost hitro širila po Italiji in Argentini, pa so sestre na uradno ustanovitev kongregacije z imenom Hčere sv. Kamila čakale vse do leta 1909. Ob Giuseppinini smrti 23. februarja 1911 je v 16 hišah skupnosti delovalo 156 redovnic. Janez Pavel II. jo je za blaženo razglasil 16. oktobra 1994.
Vir
Giuseppina Vannini (rojena kot Giuditta) se je rodila v Rimu 7. julija 1859. Potem, ko je premagala nekatere težave, se je leta 1891 pridružila načrtu patra kamilijanca Luigia Tezze, da ustanovi žensko kongregacijo, v skladu z duhom služenja revnim in bolnim svetega Kamila de Lellisa. Naslednje leto je oblekla redovno oblačilo, dobila ime s. Marija Giuseppina in 8. decembra 1895 imela večne zaobljube. V bolnikih je prepoznala obličje Gospoda, svojega Ženina, in se z junaško velikodušnostjo posvetila služenju bolnim. Izvoljena je bila za predstojnico novega inštituta »Sestre sv. Kamila«. To nalogo je opravljala z gorečnostjo in zvestobo vse do smrti, 23. februarja 1911. Papež sveti Janez Pavel II. jo je leta 1994 prištel med blažene, papež Frančišek pa 13. oktobra 2019 za svetnico.
Vir
V Rimu, blažena Jožefina (Judite Adelajda) Vannini, devica, ki je ustanovila Kongregacijo hčera svetega Kamila za službo bolnim.
Vir
»V bolnikih vedno glejte podobo trpečega Jezusa. Vse, tudi najmanjše in najbolj ponižujoče stvari naredite dobro, ker nas Bog vidi! Edini cilj našega življenja naj bo ugajati Bogu in mu dajati slavo! Z nežnostjo, vztrajnostjo in dobroto si prizadevajte biti ‘prava mati’. Ne vznemirjaj se zaradi napak svojega bližnjega, ampak mu pokaži, da tako ravnanje ni v skladu z Jezusovim Srcem.«
Ime: Njena krstna imena so: Judita Adelajda Agata. Jehudit v hebrejščini pomeni »ženska iz Judeje«, Adelajda izhaja iz starovisokonemških besed adal »plemenit« in heit »oseba, postava«, Agata pa v grščini pomeni »dobra, krepostna«.
Redovno ime: Marija Jožefina.
Rojena: 7. julija 1859.
Kraj rojstva: Mesto Rim, glavno mesto Italije.
Umrla: 23. februarja 1911.
Kraj smrti: Rim, Italija.
Družina: Bila je druga od treh otrok kuharja Angela in Annunziate, roj. Papi. Starejši sestri je bilo ime Julija, bratu pa Avgust. Komaj štiri leta je imela, ko ji je umrl oče, sedem pa, ko ji je umrla mati. Otroci so postali sirote; za Judito so poskrbele in jo vzgajale usmiljenke.
Mladost: Pri sestrah je odraščala v dobro, pobožno in skrbno dekle, se izšolala za vzgojiteljico in pri 21 letih zaprosila za vstop v noviciat usmiljenk v Sieni. Kmalu zatem se je iz zdravstvenih razlogov in za preizkusno dobo vrnila v Rim, nato še enkrat v Sieno, a je bila nato dokončno odslovljena.
Redovništvo: Globoko v sebi je vedno čutila redovni poklic, a ni vedela, kaj naj stori. 17. decembra 1891 pa je ob koncu duhovnih vaj srečala kamilijanca Alojzija Tezzo. Ta je želel ustanoviti žensko redovno skupnost, ki bi skrbela za bolnike in umirajoče, in jo povabil, naj se mu pridruži.
Skupnost: 2. februarja 1892 je sprejela Tezzovo ponudbo in rodila se je Kongregacija hčera svetega Kamila. 19. marca 1892 je z dvema tovarišicama prejela škapulir z rdečim križem in redovniški habit kamilijancev ter čez eno leto izpovedala začasne, 8. decembra 1895 pa večne zaobljube.
Nasprotovanja: Pot do priznanja je bila dolga. Ravno v tistem času se je papež Leon XIII. odločil, da ne bo dovolil ustanavljanja novih skupnosti v Rimu. Poleg tega je zaradi obrekovanj in natolcevanj Tezza moral zapustiti sestre ter oditi v Limo. Jožefina je z velikimi napori dosegla, da je red leta 1909 postal škofijsko praven, leta 1933 pa ga je odobril tudi Sveti sedež.
Danes: Sestre se posvečajo predvsem negi bolnih in ostarelih. Leta 2005 je v skupno 97 hišah delovalo 823 redovnic. Kongregacija deluje v Evropi, Latinski Ameriki in v Afriki.
Zavetnica: Svojega reda.
Beatifikacija: 16. oktobra 1994 jo je papež sv. Janez Pavel II. razglasil za blaženo, papež Frančišek pa 13. oktobra 2019 za svetnico.
Goduje: 23. februarja.
Splet: www.figliedisancamillo.it
Vir