O sveti Klavdiji je malo znanega. Omenja se jo skupaj s še šestimi mučenkami, ki so žrtvovale svoje življenje za Kristusa. Te so: Aleksandra, Evfrazia, Matrona, Julijana, Evfemia in Teodozija. To bi se naj zgodilo v mestu Amiso v Mali Aziji za časa rimskega cesarja Maksimiljana, ki je vladal v letih 285 – 305 kot Dioklecijanov socesar. Za časa njunega vladanje je bilo zadnje veliko preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu. Nekje okrog leta 300 se je zgodilo, da je prišlo k visokemu cesarskemu uradniku sedem kristjank, med katerimi je bila tudi Klavdija. Grajale so ga zaradi krutosti in preganjanja nedolžnih kristjanov. Takoj so jih vrgli v ječo, jih prebičali in na razne načine mučili. Na koncu so jih vrgli v žarečo peč.
Ime Klavdija izhaja in latinskega imena Claudius, ki se ga povezuje z besedo claudus, kar pomeni hrom, šepav, nespreten, okoren, negotov.
Vir