sveta Marija Ana Cope – redovnica in misijonarka

Marija Ana CopeMarija Ana Cope je delovala med gobavci na pacifiškem otoku Molokaj, kjer so jo klicali »mama z Molokaja«. Rodila se je 23. januarja 1838 v Heppenheimu v Nemčiji, a je komaj dveletna s svojo družino prišla v bližino ameriškega mesta New York in tam preživela mladost. Štiriindvajsetletna je postala redovnica pri sestrah frančiškanskih tretjerednicah iz Sirakuz. Zaradi svojih izrednih darov je že leta 1877 postala vrhovna predstojnica te družbe. Kmalu potem je škof iz Honoluluja prosil, naj bi redovnice prišle na otok Molokaj in skrbele za gobavce. Kakšno je bilo tam misijonsko požrtvovalno delo, poznamo iz življenjepisnega romana W. Hünermanna Oče Damijan, ki je izšel v slovenščini leta 1943 in 1981 tudi v Kopru, kot podlistek pa je izhajal tudi v Družini. V knjigi je na strani 227 (oziroma 262) omenjeno, da so prišle sestre k takrat že zelo bolnemu očetu gobavcev, ki je zdaj od leta 1995 že blaženi in od leta 2009 sveti Damijan de Veuster, a je umrl leta 1889 kmalu po prihodu sester.
Postopek za beatifikacijo »mame z Molokaja« se je začel leta 1975 sporazumno z njeno redovno družbo v ZDA in škofom iz Honoluluja. Napredoval je zelo hitro: njene svetniške kreposti so bile uradno v navzočnosti papeža Janeza Pavla II. priznane 19. aprila 2004, prav tako pa tudi potrebni čudež 20. decembra.
Goduje 9. avgusta.
Vir

Marija Cope se je rodila 1838 v Heppenheimu v Nemčiji. Ko ji je bilo eno leto, so jo prinesli v Združene Države Amerike.« Leta 1862 je vstopila v tretji Frančiškov red. Kot vrhovna predstojnica je sprejela klic, naj gre skrbeti za gobavce na Havaje in nazadnje na otok Molokai, kjer je prav tako v nesebični skrbi za dekleta, katerih starši so bili gobavci in za žene, odprla hišo. Nato pa je zadnja leta njegovega življenja, skrbela za patra Damijana de Veustera. »Ona je svetal ter trden zgled najboljše katoliške tradicije služenja sestram in duha njenega dragega svetega Frančiška.«
Vir


»Lačna sem dela in iz vsega srca si želim, da bi bila ena od izbrancev, katere privilegij bo, da se bodo žrtvovali za reševanje duš ubogih otočanov … Ne bojim se nobene bolezni, zato bi me celo najbolj veselilo, če bi služila zapuščenim ‘gobavcem’.«
»Ko je bilo mogoče še zelo malo narediti za ljudi, ki so trpeli zaradi te grozne bolezni, je Marijana Cope pokazala največjo ljubezen, pogum in navdušenje. Je sijoč in močan vzor najboljše katoliške tradicije v skrbi za brate v duhu sv. Frančiška« (papež Benedikt XVI.).
Ime: Rodila se je kot Marija Ana Barbara Koob. Marija pomeni v hebrejščini »tista, ki jo ljubi Bog, gospa«, Ana »ljubkost, milost«, Barbara pa »tujka, tuj, negrški; tudi neomikan, neveden, divji, barbar«.
Redovno ime: Marijana (iz: Marija Ana).
Vzdevek: »Mama z Molokaja, mati gobavcev«.
Rojena: 23. januarja 1838.
Kraj rojstva: Mesto Heppenheim na zahodu Nemčije.
Umrla: 9. avgusta 1918.
Kraj smrti: Vasica Kalaupapa na Havajih.
Družina: Rodila se je kot najstarejša med desetimi otroki v revni delavsko kmečki družini. Oče Peter je bil drugič poročen z njeno materjo Barbaro Witzenbacher, s katero je imel poleg nje še devet otrok.
Otroštvo: Družina se je leto po rojstvu Marije Ane preselila v ZDA, v industrijsko mesto Utica v zvezni državi New York. Postali so ameriški državljani in spremenili priimek v Cope. Ko je bila v osmem razredu, je njen oče postal invalid, zato je morala prevzeti skrb za mlajše brate in sestre. Zaposlila se je v tekstilni tovarni in do očetove smrti pomagala pri vzdrževanju družine.
Skupnost: Že zgodaj je v sebi čutila redovni poklic, a je šele leta 1862 vstopila v samostan frančiškanskih tretjerednic iz Sirakuz. 19. novembra 1963 je naredila zaobljube in začela prevzemati različne službe znotraj reda.
Poslanstvo: Sprva je delovala kot učiteljica in ravnateljica v več osnovnih šolah znotraj zvezne države New York, kmalu pa je zaradi svojih sposobnosti začela prevzemati različne naloge znotraj reda: bila je članica provincialnega vodstva, vodila bolnišnico sv. Jožefa v Sirakuzi, bila voditeljica novink in od leta 1877 vrhovna predstojnica.
Misijoni: Leta 1883 je škof iz Honoluluja zaprosil, da bi redovnice prišle na otok Molokaj, kjer bi pomagale pri upravljanju bolnišnic in šol, predvsem pa bi skrbele za gobavce. 8. novembra istega leta se je šest sester skupaj s predstojnico Cope odpravilo v misijone.
Havaji: Marija Ana je na otoku s sestrami štiri leta skrbela za vodenje in ustanavljanje bolnišnic ter nego gobavih bolnikov. Kralj ji je za njeno skrb podelil celo odlikovanje. Leta 1888 jo je nova vlada zaprosila, da na otoku Molokaj ustanovi dom za žene in dekleta.
Molokaj: Novembra 1888 se je preselila v Kalaupapa, kjer je najprej skrbela za umirajočega očeta Damjana de Vusterja, ki ga je spoznala že kmalu po prihodu na Havaje ter začela prevzemati njegovo delo. Poleg hiše za dekleta je vodila še dom za fante.
Upodobitve: Na fotografijah jo lahko vidimo kot mlado redovnico, pa tudi v zadnjih letih življenja, vso zgarano na vozičku.
Beatifikacija: Papež Benedikt XVI. jo je 14. maja 2005 razglasil za blaženo, 21. oktobra 2012 pa za svetnico.
Goduje: 9. avgusta.
Vir