sveta Marija Ana od Jezusa de Paredes – redovnica in mistikinja

Marija Ana od Jezusa de ParedesKako se Bog razodeva in širi svojo slavo tudi po na videz čisto običajnih ali nepomembnih ljudeh in dogodkih, kaže zgled mlade Marije Ane. Čeprav je večino svojega življenja dobesedno kot puščavnica preživela v hiši svoje sestre in je skorajda ni zapuščala, jo je vse mesto že za življenja občudovalo in spoštovalo zaradi njenih brezštevilnih del ljubezni do bližnjega. Bila je popolnoma potopljena v premišljevanje in zrenje Boga, pa je vendar imela izjemno čuteče srce za sočloveka in je mnogim pomagala s svojimi številnimi darovi in nadnaravnimi sposobnostmi. Na koncu je za rešitev domačega mesta in njegovih prebivalcev darovala celo življenje.
Ime: Njeno krstno ime je Marija Ana od Jezusa de Paredes y Flores. Marija pomeni v hebr. »tista, ki jo ljubi Bog, gospa«, Ana pa »ljubkost, milost«.
Rodila se je 31. oktobra 1618 v Quitu v Ekvadorju, umrla pa 26. maja 1645 prav tako v Quitu.
Družina: Bila je najmlajša od osmih hčera iz aristokratske, bogate in ugledne družine. Oče Hieronim Flores Zenel de Paredes je bil plemič iz Toleda, mati Mariana Cranobles de Xaramilo pa domačinka. Zelo mlada je izgubila starše, tako da je odraščala pri najstarejši sestri Hieronimi in njenem možu.
Red: Z desetimi leti je že naredila zaobljube čistosti, pokorščine in uboštva. Sprva je želela postati dominikanka, kasneje pa je kot frančiškanska tretjerednica živela v puščavniški samoti na svojem domu.
Zavetnica: Ekvadorja, bolnikov, proti telesnim slabostim in boleznim; zavetnica vseh, ki so izgubili starše; tistih, ki jih niso hoteli sprejeti k redovnikom.
Delo: Skoraj vse svoje življenje je preživela doma v uboštvu, duhovni zbranosti in v odpovedi vsemu zemeljskemu, kakor v najstrožjem samostanu. Odpovedovala se je spanju, jedi in pijači, zadnjih šest let je živela tako rekoč samo od evharistije. Spala je samo po tri ure na lestvi, križu, polnem žebljev.
Kreposti: Bila je žena molitve, neizmerno je ljubila Boga in Marijo. Bila je deležna mnogih zamaknjenj, imela je dar prerokovanja, videnj, znala je brati misli, čudežno je ozdravljala in vsaj eno osebo tudi obudila od mrtvih. Sicer pa je bila vesele narave, rada je pela in tolažila žalostne.
Čudeži: Že ob rojstvu so jo spremljala nenavadna znamenja, večkrat je bila obvarovana smrti, leta 1645 pa je Bogu darovala svoje življenje za rešitev rodnega mesta in prebivalcev. Mesto je namreč zajela strašna epidemija kuge, ljudje so pričakovali izbruh ognjenika in strašen potres, a je na Marijino prošnjo kuga čudežno ponehala, izbruha in potresa pa ni bilo. Malo zatem je Marija Ana umrla, stara komaj 26 let.
Upodobitve: Upodabljajo jo v redovnem oblačilu tretjerednice, večinoma s spokorniškimi pripomočki in lilijo, kako moli pred križem.
Grob: Njeni posmrtni ostanki počivajo v jezuitski cerkvi v Quitu. Že ob pogrebu in tudi kasneje so se na njeno priprošnjo dogajali številni čudeži.
Goduje: 26. maja, v frančiškanskem koledarju pa 28. maja.
Beatifikacija: Papež Pij IX. jo je 10. novembra 1853 razglasil za blaženo, Pij XII. pa 9. julija 1950 za svetnico.
Vir