sveta Marija Marguerite d’Youville – redovna ustanoviteljica

sveta Marija Marguerite d'Youville - redovna ustanoviteljica»O Gospod, moje uboštvo je neizmerno. Nobenega posvetnega blaga nimam, da bi ga darovala, zato bom darovala sebe, svoj čas in delo. Res je, le malo sem sejala, a tvoje usmiljenje bo iz tega naredilo bogato letino. Blagoslovljen bodi Bog! Božja previdnost poskrbi za vse, v to polagam vse svoje zaupanje!«

Ime: Latinska oblika hebrejskega imena Mirjam, pomeni »tista, ki jo ljubi Bog, razsvetljevalka, gospa, vzvišena«. Ime Margarita, Marjeta pa »biser«.
Rojena: 15. oktobra 1701.
Kraj rojstva: Mesto Varennes blizu Montreala, Quebec v Kanadi.
Umrla: 23. decembra 1771.
Kraj smrti: Montreal, Kanada.
Družina: Rodila se je kot najstarejša v družini s šestimi otroki očetu Krištofu Dufrostu de Lajemmeraisu in materi Mariji-Renée Gaultier. Oče, kapitan kolonialnih čet, je umrl, ko je imela sedem let in zapustil družino v veliki revščini.
Mladost: Po zaslugi svojega deda Petra Boucherja se je lahko dve leti šolala pri uršulinkah v Quebecu, nato pa se je trinajstletna vrnila domov, da bi pomagala materi pri vzgoji bratov in sester. Mati se je nato drugič poročila z irskim zdravnikom in družina se je preselila v Montreal.
Zakon: 12. avgusta 1722 se je pri 21 letih poročila s Frančiškom de You­ville, bogatim, a primitivnim človekom. Živeli so skupaj z njegovo materjo, ki snahe ni marala. Mož se za družino ni zmenil, bil je pijanec, ukvarjal se s preprodajo alkohola Indijancem. Rodila je šest otrok, štirje so umrli kmalu po rojstvu, preživela dva sinova pa sta postala duhovnika.
Vdova: Leta 1730 je ovdovela, mož ji je zapustil ogromno dolgov. Da bi preživela, je odprla majhno trgovino, a je večino dobička porabila za pomoč bolj potrebnim od sebe.
Skupnost: 31. decembra 1737, potem ko so se ji pridružile še tri podo­bno misleče žene, je s pomočjo duhovnika Louisa Normanta du Farado­na ustanovila Inštitut sester dobrodelnosti v splošni bolnišnici v Montrealu. Bolnišnico, ki je bila zapuščena in je propadala, so prevzele v upravljanje in jo »postavile na noge«. Ljudje so jih imenovali »sive sestre«. Danes delujejo po vsej Kanadi, Severni in Južni Ameriki ter v Afriki.
Poslanstvo: Glavno poslanstvo sivih sester je še vedno skrb za najbolj potrebne, uboge in potisnjene na rob družbe, spodbujanje socialne pravičnosti, varovanje svetosti življenja, spoštovanje človekovih pravic in varovanje okolja.
Zavetnica: Vdov, žrtev nezvestobe, prešuštva, zakonov, ljudi, ki jih zasmehujejo zaradi njihove pobožnosti, zoper smrt otrok, težav v zakonu, izgube staršev.
Upodobitve: Njen sin Karl jo je opisal takole: »Bila je ena najlepših žensk svojega časa. Imela je svetlo rjave lase, rožnato polt, enakomerne poteze obraza in čedne, izrazne oči. Bila je visoka in zelo uglajena.«
Goduje: 23. decembra, ponekod tudi 16. oktobra.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 3. maja 1959 razglasil papež Janez XXIII., za svetnico pa 9. decembra 1990 papež Janez Pavel II.
Vir