binkoštni ponedeljek – sveta Marija, mati Cerkve – praznik

Na dan po binkoštnem prazniku Cerkev praznuje praznik Marije, Matere Cerkve. Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti in pozneje mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik. Papež Pavel VI. je Marijo ob sklepu 3. zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora Marijo razglasil za Mater Cerkve in pozneje vzklik »Mati Cerkve« vstavil tudi v Marijine litanije.

Vir

Dragi bratje in sestre, danes praznujemo praznik Marije, matere Cerkve. Marija je ključni element v življenjskem odnosu med Bogom in človekom. Zato si Cerkve brez Marije sploh ne moremo predstavljati.

Najprej si moramo pojasniti, kdo sploh je Marija. Marija ni boginja. Marija ni četrta Božja oseba. Marija je človek. Človek kot smo mi vsi. In ravno zaradi te svoje lastnosti, zaradi svoje človečnosti nam je tako blizu.

Kaj vse Marija ni doživela, kar doživljamo mi? V vsaki naši človeški življenjski situaciji, lahko najdemo oporno točko v Marijinem človeškem življenju. To kar doživljamo mi, je doživela tudi Marija. Ker je Marija najprej človek. Kot človek je bila deležna vsega veselja in vseh bolečin, kar jih človek doživi, bila je deležna vsega, kar je deležen vsak človek v svojem življenju, razen greha.
Marija se je veselila in doživljala bolečino. Ni vedno vsega razumela, je pa shranjevala Božje besede v svojem srcu in jih premišljala. Bila je v stiski, tesnobi, bolečini, kakor tudi v veselju, sreči in blaženosti. Zaradi tega se nam vsem lahko pridruži, zaradi tega nas lahko vse razume. Razume veselje mlade matere, pa tudi bolečino rojevanja. Razume srečno družinsko življenje, kot tudi begunce. Razume tesnobo izgubljenega in srečo najdenega. Sočutna je do tistih, ki jim umre ljubljena oseba in nas tolaži s tem, da tisti, ki v Kristusu umrejo, z njim tudi vstanejo.
S tem, ko se je Bog ozrl na Marijo, se je ozrl na človeštvo in s tem, se ozira tudi na nas vse. Marija je zgled tega, kako lahko človek in Bog sodelujeta in živita. Je zgled tega, kako lahko človek povabi in sprejme Boga v svoje življenje. In zaradi tega je mati Cerkve. Ker je sprejela Božje povabilo, rodila Božjega Sina, našega gospoda Jezusa Kristusa, ker je ga je spremljala od rojstva do vstajenja. In nas vabi da tako ravnamo tudi mi. Kajti nihče ne more reči »Jezus je Gospod«, razen v Svetem Duhu. Nihče ne more živeti kot kristjan, če Boga ne prejme v vse svoje življenje, kakor je to storila Marija.
Na današnji dan, ko je vse dopolnjeno in je vse tako kot bi moralo biti, se lahko ozremo nazaj, v Jezusovo življenje in zraven vsakega detajla Jezusovega življenja, lahko zraven zasledimo skromno Marijino življenje. Tako se na današnji dan razkrije bistvena Marijino lastnost, zaradi katere jo imenujemo mati Cerkve – potrpežljivo spremljanje. Kakor vsaka mati je tudi ona spremljana Sinovo življenje in tako kot prava mati spremlja tudi življenje Cerkve. Kakor ni Jezusovega življenja brez Marijinega spremljanja, tako tudi ni kristjanovega življenja, brez Marijinega spremstva.
Marija je postala mati Cerkve tisti trenutek, ko jo je učenec pod Jezusovim križem vzel k sebi. Takrat je postala Janezova mati in s tem mati vseh nas, mati Cerkve. In od takrat naprej je bila Marija vedno zraven učencev. To nam izpričuje sveto pismo. Bila je zraven tudi takrat, ko so bila vrata v strahu pred Judi zaklenjena in so učenci trepetali. Marija je bila zraven, jih spodbujala in z njimi molila.

Molimo tudi mi, skupaj z Marijo, sprejmemo Kristusa v svoje življenje, kakor ga je sprejela Marija. In ne pozabimo, v vsaki naši življenjski situaciji, lahko srečamo Marijo, ki je z nami zbrana na istem kraju in moli ter prosi in skrbi za nas kakor vsaka dobra mati za svojega otroka.

Vir

Vir2

Katekizem pravi:

196. V kakšnem smislu je preblažena Devica Marija mati Cerkve?

Preblažena Devica Marija je mati Cerkve v redu milosti, ker je rodila Jezusa, Božjega Sina, Glavo telesa, ki je Cerkev. Jezus, umirajoč na križu, jo je imenoval za mater učencu s temi besedami: “Glej, tvoja mati” (Jn 19,27Jn 19,27
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

27 Potem reče učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Molitev k Mariji, materi Cerkve