sveta Matilda iz Diessna – benediktinska opatinja

MatildaMatildo so starši že kot petletno deklico zaupali vzgoji avguštink v bližnjem samostanu v Diessnu, kar ni bilo za takratne plemiške kroge nič nenavadnega. Matilda je bila od otroštva dalje globoko pobožna; mnogo ur je preživela v veliki zbranosti pred oltarjem samostanske cerkve. Šele ko je dosegla primerno starost, so jo redovnice avguštinke sprejele za svojo in je tako postala redovnica v samostanu svetega Štefana v Diessnu. Tu je bila več let prednica, kasneje pa jo je augsburški škof leta 1153 imenoval za opatinjo samostana Edelstetten na Bavarskem. Bila je izredno skromna, tako da je imenovanje sprva zavrnila, pozneje pa je na izrecno željo papeža Anastazija IV. vodstvo samostana le prevzela. Tu je v kratkem času reformirala samostansko življenje, kasneje pa se vrnila v samostan v Diessen, kjer je mirno umrla 31. maja 1160. Leta 1468 so njene kosti prekopali in jih pokopali v samostanski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Diessnu; njen steklen relikviarij z okrašenimi posmrtnimi ostanki lahko danes vidimo v eni od stranskih kapel te cerkve ob Ammerskem jezeru. V teh krajih Matildo še danes zelo častijo.

Ime: Izhaja iz nemškega imena Mathilde oz. Mechthild, sestavljenega iz starovisokonemških besed maht »moč, sila« in hiltja »boj«; torej »močna v boju«.
Rodila se je v 12. stoletju v Andechsu v Nemčiji, umrla pa 31. maja 1160 v Diessnu v Nemčiji.
Družina: Njen oče je bil andeški grof Bertold II. Rodila se je v njegovem drugem zakonu; njena mati Kunigunda je poleg nje rodila še Evfemijo in Kunigundo.
Zavetnica: Velja za zavetnico proti neurju.
Upodobitve: Upodabljajo jo v obleki opatinje, v rokah ima kelih in hostije.
Goduje: 31. maja, v benediktinskem koledarju pa 6. julija.
Vir