sveta Mirjam Križanega Jezusa – redovnica in mistikinja

Mirjam Križanega JezusaV pobožni družini Jurija in Marije Bauardy v Abellinu (Palestina) se rodi štirinajst otrok, a jih dvanajst umre v zgodnji mladosti, zato starša poromata v Betlehem, da si od Malega Jezusa izprosita deklico; zaobljubita se, da ji bosta dala ime po Devici Mariji; prošnja se jima usliši in 5. januarja 1846 se rodi mala Mirjam, krščena v melkitskem (grško-katoliškem) obredu; že dveletna postane skupaj z mlajšim bratom sirota; posvojijo ju sorodniki in ju za vedno ločijo
– pri stricu se deklica uči gospodinjskih opravil, pri dvanajstih letih jo hočejo omožiti, a se odločno upre, užaljeni stric ravna odtlej z njo kot s sužnjo; hoče poiskati svojega brata; služabnik, musliman, ki naj bi ji pomagal, jo hoče na silo spreobrniti; ker tega ne sprejme, jo napade in ji zaseka globoke rane v vrat; prepričan, da je mrtva, jo zavito v kos blaga odloži v obcestnem jarku; »prijazna redovnica v modrem« jo dolgo neguje; ko se ji zdravje izboljša, ji še vedno govori o nebesih in o kratkem bivanju na zemlji ter jo nato dokončno zapusti; Mirjam je prepričana, da je bila ta gospa sama nebeška Mati
– sledijo leta služenja pri različnih družinah v Aleksandriji (Egipt) in pozneje v Marseillu v Franciji
– leta 1865 vstopi k sestram svetega Jožefa, čez dve leti pa k bosonogim karmeličankam v Pau-ju (Francija), kjer pri preobleki 2. julija 1867 prejme ime Marija Križanega Jezusa
– leta 1870 se kot soustanoviteljica samostana odpravi v Mangalore (Indija) in tam 21. novembra 1871 naredi zaobljube; v Francijo se vrne leta 1872, čez tri leta pa odide v Sveto deželo, kjer zgradi samostan v Betlehemu in načrtuje drugega v Nazaretu
– loti se najtežjih zidarskih del, pri tem nekega dne nesrečno pade in 26. avgusta 1878 umre za posledicami vnetja rane, kakor prej sama napove sestram
– njena zadnja beseda je: “Usmiljenje.”
– obogatena z nadnaravnimi darovi se odlikuje predvsem v evangeljski preprostosti; izrednim milostim (videnja, ekstaze, lebdenja, prerokbe, pesnjenje – nepismena je! -, ozdravljenja, bilokacije, stigme in rane na srcu) ne pripisuje pomena, za posebno milost pa ima to, da sme služiti in se použivati v ljubezni do bližnjih; zna prepoznavati navzočnost Božjega Duha tako v vsakdanjih dogodkih kakor v izrednih pojavih, odlikuje se po veliki ljubezni do Cerkve in svetega očeta
– Mirjam Križanega Jezusa, imenovana tudi »mala Arabka«, se odpira delovanju Svetega Duha s preprostostjo malih in na nadnaraven način doume njegovo delo posvečevanja ter postane pravi apostol pobožnosti k Svetemu Duhu
– postopek za beatifikacijo se začne že leta 1922 in je 13. novembra 1983 uspešno zaključen, ko jo papež bl. Janez Pavel II. razglasi za blaženo in jo opiše kot redovnico, ki je obdarjena z veliko notranjo jasnostjo, z iskrivo naravno inteligenco in s tisto pesniško domišljijo, ki je značilna za semitska ljudstva; opiše jo kot redovnico, ki je napolnjena s spoznanjem trinitarične skrivnosti in ki ni zgled samo za svoje galilejsko ljudstvo ampak za ves svet: pomembno vlogo ima bl. Mirjam pri delu za ekumenizem, za spravo med Arabci, Judi in muslimani
– njen god obhajamo 25. avgusta
– knjiga, ki je v slovenščini izšla o njej: Luč s Tabora, Mirjam – mala Arabka
Vir

Mirjam se je v svojem življenju že kmalu srečala z različnimi preizkušnjami: komaj dveletni so ji umrli starši, zaradi zavrnitve poroke so ravnali z njo kot s sužnjo, morala je delati kot gospodinjska pomočnica, neki musliman ji je prerezal vrat in le čudežno je preživela. Tudi kasneje, ko je živela v različnih samostanih, ji ni bilo vedno lahko zaradi nenavadnih dogodkov, povezanih z njo. Njeno zemeljsko življenje se je končalo dokaj tragično, saj je zaradi posledic padca z odra pri gradnji samostana komaj 32 letna umrla za gangreno.
Ime: Izhaja iz hebrejskega imena Mirjam, ki ima veliko razlag, najbolj sprejemljive pa so: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«.
Rodila se je 5. januarja 1846 v Abellinu pri Nazaretu v Palestini,  umrla pa 25. avgusta 1878 v Betlehemu.
Družina: Rodila se v revni, hudo preizkušani družini kot trinajsta od štirinajstih otrok, a so razen nje in mlajšega bratca vsi po vrsti umrli v zgodnjem otroštvu. Oče Giries (Georg) je bil izdelovalec smodnika, materi pa je bilo ime Mirjam Šahin.
Skupnost: Karmelski red ima za svojega začetnika preroka Elija, uradno pa je red in pravila priznal papež Honorij III. leta 1226. Kontemplativen in beraški red ima dve veji, moško in žensko, velja pa za enega najstrožjih redov. Ženska veja je zaživela leta 1452. Danes šteje red približno 10.300 redovnic. Pri nas imajo samostana v Sori in Mirni Peči.
Kraji: Potem ko je zapustila hišo svojega strica, je nekaj časa služila pri različnih družinah, leta 1865 vstopila k Jožefovim sestram, dve leti kasneje pa k bosonogim karmeličankam v Pauu v Franciji. Od tod je odšla v Mangalore v Indiji, kjer je pomagala ustanoviti samostan, se nato za krajši čas vrnila v Francijo, nato pa leta 1875 odšla v Sveto deželo, kjer je zgradila samostan v Betlehemu in načrtovala še enega v Nazaretu.
Zavetnica: Nima še posebnega patronata, bila pa je velika ekumenska delavka za spravo med Arabci, Judi in muslimani.
Kreposti: Vse življenje je bila njena velika krepost ponižnost, odlikovala se je po izredni pobožnosti do Svetega Duha in po veliki ljubezni do Cerkve in svetega očeta.
Darovi: Bog jo je obdaril z različnimi nadnaravnimi darovi, ki pa jim nikoli ni pripisovala zunanje važnosti: zamaknjenja, lebdenje, stigme, prebodeno srce, prikazovanja, preroštva, razločevanje duhov, bilokacija, dar pesnjenja. Ob vsem tem pa je doživljala še demonsko in angelovo polastitev.
Upodobitve: Fotografije prikazujejo mlado redovnico prijaznega obraza v značilni obleki karmeličanke. Podobno jo upodabljajo tudi na različnih slikah in podobah.
Goduje: 26. avgusta, pri karmeličanih pa 25. avgusta.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 13. novembra 1983 razglasil papež Janez Pavel II.
Življenjepis: V slovenščino je prevedeno delo Amédéea Brunota, Luč s Tabora, Salve, Ljubljana 2009.
Misel: »Želim si srce, večje od zemlje in morja, da bi ljubila Tebe, moj Bog.«
Vir

Mariam Baouardy – to je svetno ime Marije Križanega Jezusa – se je rodila v Galileji, blizu Nazareta, leta 1846. Njeno rojstvo sta starša izprosila med romanjem v Betlehem, po tem, ko jima je predhodno umrlo že več otrok. Krščena je bila v melkitski grško-katoliški Cerkvi. Pri dveh letih je ostala sirota. Živela je pri sorodnikih, deležna ni bila nobene izobrazbe, doletele pa so jo tudi težke preizkušnje. Upreti se je morala tako zgodnji poroki kot nasilni spreobrnitvi v islam. Po teh dogodkih je doživela tudi prve mistične pojave. Mariam je bila prepričana, da ji je življenje rešila Devica Marija.

Med bivanjem v Franciji, kamor je kasneje odšla, ko se je preživljala z delom pri različnih družinah, je vstopila k bosonogim karmeličankam. Najprej je bila poslana v Indijo, kasneje pa v Betlehem, kjer je leta 1878 pri komaj 32-ih letih tudi umrla med gradnjo novega samostana. Zaznamovali sta jo predvsem velika preprostost in ponižnost. Svojih mističnih izkušenj, tudi stigem, se je sramovala in jih je poskušala skrivati pred drugimi, saj je menila, da je zaspala med molitvijo. Četudi je bila nepismena, je zlagala poezijo in s kristalno jasnostjo znala dajati teološke nasvete in razlage, kar je bilo sad njenega nenehnega dialoga s Svetim Duhom. Za blaženo jo je leta 1983 razglasil papež Janez Pavel II. Za svetnico jo je 17.maja leta 2015 razglasil papež Frančišek.
Vir

Marija Križanega Jezusa, bosonoga karmeličanka, poznana tudi pod imenom Mala Arabka. Njeno svetno ime je bilo Mariam Baouardy. Rojena je bila v Galileji, v Abellinu blizu Nazareta, leta 1846. Njeno rojstvo sta starša, arabska katoličana, izprosila med romanjem v Betlehem, po tem, ko je več njunih otrok umrlo v rani mladosti. Krščena je bila v melkitski grško-katoliški Cerkvi. Pri dveh letih je ostala sirota.

Zatem je živela pri stricu, s katerim je odšla v Egipt. Deležna ni bila nobene izobrazbe, doletele pa so jo tudi težke preizkušnje. Že pri dvanajstih letih so jo zaročili, a se je poroki odločno uprla. Sorodniki so jo zatem kaznovali tako, da so jo izročili sužnjem. Temu je sledil še poskus spreobrnitve v islam s strani nekega služabnika, kar je prav tako odločno zavrnila. Služabnik jo je zatem hotel ubiti. Misleč, da je mrtva, jo je negibno pustil ležati na cesti. A Mariam se je prebudila v neki votlini, kjer ji je, vse dokler ni ozdravela, stregla mlada žena, oblečena v modro obleko. Sama je bila prepričana, da je bila to Devica Marija.

V nadaljevanju se je preživljala kot hišna pomočnica. Zaznamovali sta jo predvsem velika preprostost in ponižnost. Z eno izmed družin je leta 1863 odšla v Francijo. Tam je dve leti kasneje želela vstopiti k sestram sv. Jožefa od prikazanja, ki pa je niso sprejele zaradi strahu pred njenimi mističnimi doživetji. Le-te – zamaknjenost, videnja in tudi stigme – je Mariam sama imela za bolezen in se jih je sramovala. Leta 1867 je vstopila k bosonogim karmeličankam, kjer je privzela redovniško ime Marija Križanega Jezusa. Takrat je bila še povsem nepismena. Kljub temu je s kristalno jasnostjo znala dajati teološke nasvete in razlage, kar je bilo sad njenega nenehnega dialoga s Svetim Duhom. Med drugim je napovedala nekaj atentatov na papeža Pija IX. Čez čas je bila poslana v Indijo, kasneje pa v Betlehem, kjer je ustanovila prvi karmeličanski samostan. Leta 1878 je umrla pri komaj 32-ih letih.
Vir